Language of document : ECLI:EU:F:2008:84

SKLEP SODIŠČA ZA USLUŽBENCE (drugi senat)

z dne 26. junija 2008

Zadeva F-5/07

Bart Nijs

proti

Računskemu sodišču Evropskih skupnosti

„Javni uslužbenci – Uradniki – Člen 44(1)(c) Poslovnika Sodišča prve stopnje – Povzetek tožbenih razlogov v tožbi – Pritožbeni rok – Novo dejstvo – Očitna nedopustnost“

Predmet: Tožba, vložena na podlagi člena 236 ES in člena 152 AE, s katero B. Nijs predlaga razglasitev ničnosti odločbe organa, pristojnega za imenovanja, s katero je bil nadrejeni tožeče stranke imenovan na svoje sedanje delovno mesto, razveljavitev rezultata natečaja CC/LA/1/99 ter razglasitev ničnosti povezanih in/ali poznejših odločb, ki se nanašajo na tožečo stranko, razglasitev ničnosti odločbe volilne komisije Računskega sodišča z dne 17. maja 2006, s katero je bil zavrnjen ugovor tožeče stranke zoper glasovanje z dne 2., 3. in 4. maja 2006, razveljavitev rezultata volitev odbora uslužbencev Računskega sodišča z dne 2., 3. in 4. maja 2006, razglasitev ničnosti vseh povezanih in poznejših odločb, razglasitev ničnosti odločb o nenapredovanju tožeče stranke in napredovanju g. G. v letu 2006 ter plačilo odškodnine za premoženjsko in nepremoženjsko škodo, ki naj bi jo utrpel.

Odločitev: Tožba se delno zavrže kot očitno nedopustna in delno zavrne kot očitno neutemeljena. Tožeči stranki se naloži plačilo vseh stroškov.

Povzetek

1.      Postopek – Dopustnost tožbe – Presoja z vidika pravil, ki so veljala ob vložitvi tožbe

(Poslovnik Sodišča za uslužbence, člen 76)

2.      Postopek – Vloga, s katero se postopek začne – Zahteve obličnosti

(Statut Sodišča, člen 19, tretji odstavek, in Priloga I, člen 7(1) in (3); Poslovnik Sodišča prve stopnje, člen 44(1)(c))

3.      Uradniki – Tožba – Akt, ki posega v položaj – Pojem – Odločbe, sprejete pred nastopom funkcije tožeče stranke – Nedokazan negativni vpliv na interese tožeče stranke – Izključitev

(Kadrovski predpisi za uradnike, člena 90(2) in 91(1))

4.      Uradniki – Tožba – Spor o volitvah v odbor uslužbencev

(Kadrovski predpisi za uradnike, člena 90 in 91)

5.      Uradniki – Napredovanje – Primerjalna ocena uspešnosti

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 45)

1.      Čeprav je pravilo iz člena 76 Poslovnika Sodišča za uslužbence, po katerem lahko to sodišče s sklepom zavrne tožbo, ki jo je očitno treba zavreči ali zavrniti, postopkovno pravilo, ki se kot tako od datuma začetka veljavnosti navedenega poslovnika uporablja za vse spore, ki tečejo pred tem sodiščem, pa to ne velja za pravila, po katerih lahko to sodišče na podlagi tega člena šteje tožbo za očitno nedopustno in ki so lahko samo pravila, ki so veljala na datum vložitve tožbe.

(Glej točko 22.)

Napotitev na:

Sodišče za uslužbence: 11. december 2007, Martin Bermejo proti Komisiji, F‑60/07, še neobjavljen v ZOdl. JU, točka 25.

2.      V skladu s členom 44(1)(c) Poslovnika Sodišča prve stopnje mora vloga, s katero se postopek začne, med drugim obsegati predmet postopka in kratek povzetek tožbenih razlogov. Ti elementi morajo biti dovolj jasni in natančni, da toženi stranki omogočijo pripravo obrambe, Sodišču za uslužbence pa, da o tožbi po potrebi odloči brez dodatnih podatkov. Za zagotovitev pravne varnosti in dobrega delovanja sodnega sistema je za dopustnost tožbe nujno, da so bistveni dejanski in pravni elementi, na katerih temelji, dosledno in razumljivo vsaj povzeti v besedilu same tožbe.

To še toliko bolj velja, ker v skladu s členom 7(3) Priloge I k Statutu Sodišča pisni del postopka pred Sodiščem za uslužbence načeloma obsega le eno izmenjavo vlog, razen če Sodišče za uslužbence ne odloči drugače. Poleg tega mora uradnika v skladu s členom 19, tretji odstavek, navedenega statuta, ki se v skladu s členom 7(1) Priloge I k temu statutu uporablja za postopke pred Sodiščem za uslužbence, zastopati odvetnik. Bistvena vloga tega odvetnika kot pomočnika sodstva je, da tožbene predloge opre na dovolj razumljivo in skladno pravno argumentacijo, zlasti ob upoštevanju dejstva, da pisni del postopka pred Sodiščem za uslužbence načeloma obsega le eno izmenjavo vlog.

Tožba, v kateri so dejstva predstavljena zmedeno in neurejeno, tako da jih bralec ne more učinkovito povezati s tožbenim predlogom ali z enim od tožbenih razlogov, navedenih v njegovo podporo, ne izpolnjuje zahtev po jasnosti in natančnosti.

Prav tako je očitno nedopustna tožba uradnika, v kateri niso natančno opredeljeni izpodbijani akti in ki tako ne izpolnjuje zahtev iz člena 44(1)(c) Poslovnika Sodišča prve stopnje.

(Glej točke od 25 do 28, 40, 45 in 50.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 24. marec 1993, Benzler proti Komisiji, T-72/92, Recueil, str. II-347, točke 16, 18 in 19; 28. april 1993, De Hoe proti Komisiji, T-85/92, Recueil, str. II-523, točka 20; 21. maj 1999, Asia Motor France in drugi proti Komisiji, T-154/98, Recueil, str. II-1703, točka 42; 15. junij 1999, Ismeri Europa proti Računskemu sodišču, T-277/97, Recueil, str. II-1825, točka 29.

3.      Akti, ki posegajo v položaj, v smislu členov 90(2) in 91(1) Kadrovskih predpisov, so le ukrepi z zavezujočimi pravnimi učinki, ki lahko vplivajo na interese tožeče stranke, s tem ko bistveno spremenijo njen pravni položaj in se z njimi dokončno določi stališče institucije.

To ne velja niti za imenovanje drugega uradnika znotraj iste institucije, če je bila odločitev o tem sprejeta pred nastopom funkcije tožeče stranke, niti za odločitev o sestavi odborov za pritožbe za ocenjevalno obdobje, niti za odločbo o napredovanju tretjega uradnika, če tožeča stranka ne more dokazati, da je odločba o njenem nenapredovanju posledica te odločbe ali da bi lahko ta vsaj kakorkoli škodila njenim kariernim možnostim.

(Glej točke 35, 36, 44 in 47.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 25. oktober 2005, Fardoom in Reinard proti Komisiji, T‑43/04, ZOdl. JU, str. I-A-329 in II-1465, točka 26; 3. oktober 2006, Nijs proti Računskemu sodišču, T-171/05, ZOdl. JU, str. I-A-2-195 in II-A-2-999, točki 86 in 96;

Sodišče za uslužbence: 21. april 2008, Boudova in drugi proti Komisiji, F-78/07, še neobjavljen v ZOdl. JU, točka 31; 5. junij 2008, Timmer proti Računskemu sodišču, F-123/06, še neobjavljen v ZOdl. JU, točka 42.

4.      Organu, pristojnemu za imenovanja, ni treba določiti sestave odbora uslužbencev. Posledično, čeprav ima vsak volilni upravičenec interes, da so predstavniki njegove organizacije izvoljeni pod pogoji in na podlagi volilnega sistema, skladnega z določbami Kadrovskih predpisov, ki veljajo za volilni postopek na tem področju, je treba zaradi brezpredmetnosti kot očitno nedopustno zavreči tožbo, vloženo zoper domnevno odločitev navedenega organa, s katero je bila določena taka sestava.

(Glej točko 43.)

Napotitev na:

Sodišče za uslužbence: 25. oktober 2007, Milella in Campanella proti Komisiji, F-71/05, še neobjavljena v ZOdl. JU, točka 47 in navedena sodna praksa.

5.      Organ, pristojen za imenovanja, ima pri oceni uspešnosti, ki jo je treba upoštevati pri odločbi o napredovanju na podlagi člena 45 Kadrovskih predpisov široko diskrecijsko pravico, nadzor sodišča Skupnosti pa mora biti omejen na vprašanje, ali je uprava ob upoštevanju načina in sredstev, na podlagi katerih je lahko sprejela oceno, ostala v nespornih mejah in ni očitno napačno uporabila svojega pooblastila. Sodišče torej s svojo oceno kvalifikacij in uspešnosti kandidatov ne more nadomestiti ocene organa, pristojnega za imenovanja.

Vendar je diskrecijska pravica, ki je tako priznana upravi, omejena s tem, da je treba primerjalno oceno prijav opraviti skrbno in nepristransko, v interesu službe in v skladu z načelom enakega obravnavanja. V praksi je treba primerjalno oceno uspešnosti opraviti na enaki podlagi ter na podlagi primerljivih virov podatkov in informacij.

Za ta namen je organ, pristojen za imenovanja, na podlagi Kadrovskih predpisov pristojen, da opravi primerjalno oceno iz člena 45 teh predpisov po postopku ali metodi, ki se mu zdi najprimernejša.

(Glej točke od 52 do 54.)

Napotitev na:

Sodišče: 1. julij 1976, De Wind proti Komisiji, 62/75, Recueil, str. 1167, točka 17; 21. april 1983, Ragusa proti Komisiji, 282/81, Recueil, str. 1245, točki 9 in 13;

Sodišče prve stopnje: 30. november 1993, Tsirimokos proti Parlamentu, T-76/92, Recueil, str. II-1281, točka 21; 13. julij 1995, Rasmussen proti Komisiji, T‑557/93, RecFP, str. I-A-195 in II-603, točka 20; 21. september 1999, Oliveira proti Parlamentu, T-157/98, RecFP, str. I-A-163 in II-851, točka 35; 3. oktober 2000, Cubero Vermurie proti Komisiji, T-187/98, RecFP, str. I-A-195 in II-885, točka 59; 19. marec 2003, Tsarnavas proti Komisiji, združene zadeve od T-188/01 do T-190/01, RecFP, str. I-A-95 in II-495, točka 97; 18. september 2003, Callebaut proti Komisiji, T-241/02, RecFP, str. I-A-215 in II-1061, točka 22; 10. junij 2004, Liakoura proti Svetu, T-330/03, ZOdl. JU, str. I-A-191 in II-859, točka 45; 28. september 2004, Tenreiro proti Komisiji, T‑216/03, ZOdl. JU, str. I-A-245 in II-1087, točka 50.