Pritožba, ki jo je Pirelli & C. SpA vložila zoper sodbo Splošnega sodišča (osmi senat) z dne 12. julija 2018 v zadevi T-455/14, Pirelli & C./Komisija
(Zadeva C-611/18 P)
Jezik postopka: italijanščina
Stranke
Pritožnica: Pirelli & C. SpA (zastopniki: M. Siragusa, G. Rizza, avvocati)
Drugi stranki v postopku: Evropska komisija, Prysmian Cavi e Sistemi Srl
Predlog
Družba Pirelli Sodišču predlaga, naj:
v skladu s členom 169(1) Poslovnika, razveljavi odločbo Splošnega sodišča, kot izhaja iz izreka sodbe, ki jo je to izdalo 12. julija 2018 v zadevi T-455/14 Pirelli & C. S.p.A./Komisija, in ki je bila tožeči stranki prek sistema e–Curia vročena istega dne;
in
v skladu s členom 170(1) Poslovnika, ugodi, ne da bi zadevo vrnilo Splošnemu sodišču, predlogom, ki jih je družba Pirelli podala na prvi stopnji, mutatis mutandis, in zato:
primarno
za ničen razglasi Sklep1 v delu v katerem se nanaša na družbo Pirelli, in natančneje: člen 1(5)(d); člen 2(g) in člen 4 tega sklepa, in družbo Pirelli vključi na seznam naslovnikov ukrepa;
podredno
odredi beneficium ordinis seu excussionis v korist družbe Pirelli pri izvajanju svoje neomejene pristojnosti na podlagi člena 31 Uredbe (ES) št. 1/20032 in 261 PDEU;
če se ugodi morebitnemu pravnemu sredstvu družbe Prysmian zoper sodbo Splošnega sodišča z dne 12. julija 2018 v zadevi T-475/14
Sklep razglasi za ničen ali spremeni njegov člen 2(g) z znižanjem globe, ki je bila solidarno naložena družbama Prysmian in Pirelli;
v vsakem primeru Komisiji naloži plačilo stroškov postopka;
če ne razveljavi odločbe Splošnega sodišča, zajete v izreku sodbe, ki jo je to izdalo 12. julija 2018 v zadevi T-455/14 Pirelli & C. S.p.A./Komisija, pri izvajanju svoje neomejene pristojnosti na podlagi člena 31 Uredbe (ES) št. 1/2003 in člena 261 PDEU.
Pritožbeni razlogi in bistvene trditve
Prvi pritožbeni razlog: kršitev, s strani Splošnega sodišča, svoje obveznosti obrazložitve v zvezi z: zatrjevanim neobstojem pomanjkljive obrazložitve, ki jo je navajala pritožnica Pirelli, zavrnitve s strani Komisije njenih podrobnih trditev v zvezi z nezmožnostjo uporabe, v obravnavanem primeru, domneve odločilnega vpliva; in neenakim obravnavanjem s strani Komisije s tem, da je le za družbo Goldman Sachs uporabila tako imenovano metodo „dvojnega pravnega temelja“
Splošno sodišče je napačno določilo predmet in obseg obveznosti obrazložitve, ki jo ima Komisija, s tem da ni priznalo in ugotovilo, da obrazložitev Sklepa ne izpolnjuje zahtev Sodišča EU. Splošno sodišče bi moralo Sklep razglasiti za ničen v delu, ki se nanaša na pritožnico, saj zadevni ukrep ne vsebuje izčrpne obrazložitve utemeljenih, posebnih in konkretnih razlogov za utemeljitev pripisa kršitve družbi Pirelli na podlagi domneve, kljub temu, da naj bi družba Pirelli predložila dokaz, da posledica ekonomskih, organizacijskih in pravnih vezi z družbo Prysmian ni bila izključitev ali omejitev stopnje samostojnosti njene hčerinske družbe. Poleg tega je v izpodbijani sodbi v celoti prezrta utemeljitev družbe Pirelli v zvezi z neenakim obravnavanjem, ki naj bi ga utrpela, glede na to, da je Komisija v zvezi z njo uporabila le domnevo izvajanja odločilnega vpliva, namesto da bi uporabila metodo, ki zahteva dvojni pravni temelji – ki pa jo je uporabila v zvezi z drugo matično družbo družbe Prysmian, družbo Goldman Sachs.
Drugi pritožbeni razlog: kršitev členov 48 in 49 Listine iz Nice ter nezadostnost in nelogičnost obrazložitve sodbe, v zvezi s kršitvijo temeljnih pravic pravne osebe Pirelli in načela sorazmernosti, s strani Komisije
Stališče Splošnega sodišča – v skladu s katerim na podlagi domneve ugotovljena odgovornost družbe Pirelli ni objektivna kazenska odgovornost in za dejanja druge osebe, temveč subjektivna odgovornost „podjetja“, ki ga je ta družba tvorila skupaj z odvisno družbo Prysmian, ki je neposredna storilka kršitve – ki temelji na nedovoljenem spajanja dveh vrst analiz, ki pa jih sicer ni mogoče spajati: uporaba konkurenčnih pravil za podjetja in varovanje temeljnih pravic obtoženih pravnih oseb. Poleg tega je v sodbi povsem neupoštevana trditev družbe Pirelli v zvezi z domnevo izvajanja odločilnega vpliva kar zadeva dvojno domnevo. Komisija je namreč v Sklepu domnevala, da je družba Pirelli izvajala odločilen vpliv ne le na trgovsko politiko družbe Prysmian, temveč tudi – ne da bi imela pritožnica možnost predložitve nasprotnega dokaza – na nekatera protikonkurenčna dejanja odvisne družbe. Pirelli graja neobstoj obrazložitve izpodbijane sodbe tudi kar zadeva trditev, da Komisija ni uskladila zadevnih interesov glede domneve izvajanja odločilnega vpliva, z upoštevanjem posebnih elementov konkretnega primera in spoštovanja pravice do obrambe, kot je sicer določeno v sodni praksi ESČP. Nazadnje, kar zadeva razlog družbe Pirelli, v skladu s katerim uporaba domneve izvajanja odločilnega vpliva v Sklepu v zvezi z njo ni bila sorazmerna – v skladu s členom 5(4) PEU – z uresničitvijo ciljev zagotovitve večjega jamstva dejanskega plačila sankcije ter omogočanja plačila glob v večjem znesku, z namenom odvračanja, je Splošno sodišče odgovorilo z navajanjem neupoštevnih precedenčnih primerov.
Tretji pritožbeni razlog: kršitev načel solidarne odgovornosti, sorazmernosti ter enakega obravnavanja, in nelogičnost obrazložitve glede na napačno presojo v zvezi z uporabo, za družbo Pirelli, načela solidarne odgovornosti skupaj z družbo Prysmian za namene plačila globe, ter pomanjkljiva obrazložitev sodbe kar zadeva neuporabo beneficium ordinis seu excussionis v korist družbe Pirelli
Čeprav je bilo družbi Pirelli naloženo – tako kot družbi Prysmian – plačilo celotnega zneska globe, ki jima je bila naložena s Sklepom, je bil položaj pritožnice bistveno drugačen od položaja njene prejšnje hčerinske družbe, ki je bila v Sklepu jasno označena za neposredno storilko kršitve. Kot je v sodbi pravilno – a protislovno – priznano, je bila družbi Pirelli pripisana povsem izpeljana in postranska odgovornost, ki je torej odvisna od odgovornosti družbe Prysmian. Komisija bi morala ublažiti nerazumne in nesorazmerne učinke njenega nejasnega videnja zahtev družbe Pirelli – kot edine matične družbe – na sankcije, s tem da bi se vzdržala uporabe v zvezi z njo solidarnosti sankcije, oziroma bi jo uporabila zgolj v zvezi z delom globe, ki je bila naložena družbi Prysmian, ali pa bi morala družbi Pirelli vsaj priznati beneficium ordinis seu excussionis. Sodišče je poleg tega, da ni podalo nobene obrazložitve v zvezi z grajo družbe Pirelli glede nepriznanja navedene ugodnosti, kršilo načela solidarne odgovornosti, sorazmernosti in enakega obravnavanja.
Četrti pritožbeni: kršitev členov 261 PDEU in 31 Uredbe (ES) št. 1/2003 v zvezi z zavrnitvijo zahteve za priznanje beneficium ordinis seu excussionis, ki jo je vložila družba Pirelli v okviru tožbenih predlogov svoje tožbe pred Splošnim sodiščem
V skladu z navedenimi določbami med spekter pristojnosti Splošnega sodišča ne spada zgolj pristojnost za prilagoditev sankcije, ki jo naloži Komisija, temveč tudi pristojnost spremeniti način plačila in izvršitve sankcije. Sodna praksa, ki je navedena v izpodbijani sodbi – v skladu s katero naj pristojnost Komisije za sankcioniranje ne bi zajemala možnost določitve deleža globe solidarnih dolžnikov pri njihovih medsebojnih odnosih – ni upoštevna za namene presoje drugačnega vprašanja, ki ga je podala družba Pirelli, in ki se mu je torej Splošno sodišče v bistvu izognilo, v zvezi s pristojnostjo Komisije in pristojnostjo Splošnega sodišča, ki sodno nadzira njene sklepe, za uporabo beneficium ordinis seu excussionis za edino matično družbo, ki je bila solidarno sankcionirana. Navedena ugodnost se namreč ne nanaša na notranja razmerja med solidarnimi dolžniki, temveč na obveznost, ki jo ima vsak od njih – ločeno – do Komisije (tako imenovana zunanja razmerja).
____________
1 Sklep Evropske komisije C(2014) 2139 final z dne 2. aprila 2014 (zadeva AT.39610 – Električni kabli).
2 Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 8, zvezek 2, str. 205).