SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE
EVROPSKE UNIJE
(tretji senat)

z dne 15. decembra 2015

Zadeva F‑141/14

Christian Guittet

proti

Evropski komisiji

„Javni uslužbenci – Nekdanji uradnik – Socialna varnost – Prevzem stroškov zdravljenja – Zdravstvena kartoteka, ki jo vodi Komisija – Načelo dobrega upravljanja in dolžnost skrbnega ravnanja – Nepogodbena odgovornost Unije“

Predmet:      Tožba, vložena na podlagi člena 270 PDEU, ki se za Pogodbo ESAE uporablja na podlagi njenega člena 106a, s katero C. Guittet Sodišču za uslužbence v bistvu predlaga, naj Evropski komisiji naloži plačilo odškodnine za premoženjsko in nepremoženjsko škodo, ki naj bi jo utrpel zlasti zaradi trajajočega nespoštovanja dolžnosti skrbnega ravnanja in načela dobrega upravljanja s strani Komisije pri vodenju njegove zdravstvene kartoteke in pri povračilih stroškov zdravljenja, ter za enako škodo, ki jo je utrpela njegova pokojna žena, od nesreče, ki se je zgodila 8. decembra 2003.

Odločitev:      Tožba se zavrne. C. Guittet nosi svoje stroške in stroške, ki jih je priglasila Evropska komisija.

Povzetek

1.      Tožbe uradnikov – Odškodninska tožba – Predlog za razglasitev ničnosti predhodne odločbe o zavrnitvi odškodninskega zahtevka – Predlog, ki ni neodvisen od predlogov za odškodnino

(Kadrovski predpisi, člena 90 in 91)

2.      Uradniki – Nepogodbena odgovornost institucij – Škoda – Presoja – Merila

(Kadrovski predpisi, člen 90(1))

1.      Odločba institucije o zavrnitvi odškodninskega zahtevka je sestavni del predhodnega upravnega postopka, ki poteka pred tožbo za ugotavljanje odgovornosti, vloženo pri Sodišču za uslužbence, zato v takih okoliščinah predlogov za razglasitev ničnosti ni mogoče presojati neodvisno od predlogov za odškodnino. Akt, ki vsebuje stališče uprave institucije v predhodni fazi, namreč povzroča le to, da stranki, ki je domnevno utrpela škodo, omogoča vložitev odškodninskega zahtevka pri Sodišču za uslužbence.

(Glej točko 26.)

Napotitev na:

Sodišče za uslužbence: sodbi z dne 28. aprila 2009, Verheyden/Komisija, F‑72/06, EU:F:2009:40, točka 30, in z dne 18. septembra 2014, Radelet/Komisija, F‑7/13, EU:F:2014:217, točka 57.

2.      V okviru odškodnine za škodo, ki so jo povzročili vsi akti in ravnanja institucije, morajo biti zadnjenavedeni predmet celostne presoje, saj je zakonitost in učinke mogoče obravnavati le kot celoto.

V zvezi s tem v odškodninskem sporu ni mogoče upoštevati okoliščine, da naj bi druga dejstva, podobna dejstvom iz odškodninskega zahtevka, po vložitvi navedenega zahtevka zaznamovala poznejše odločbe, ki so podobne odločbam, izpodbijanim v tem zahtevku, in razkrila nepravilno ravnanje, ki ga je mogoče primerjati z ravnanjem, ki se očita v tem istem zahtevku, in sicer nespoštovanje načela dobrega upravljanja in dolžnosti skrbnega ravnanja.

Za presojo v zvezi z uveljavljanjem morebitne odgovornosti institucije lahko Sodišče za uslužbence namreč upošteva le sama dejstva, ki so povzeta v utemeljitev predlogov za odškodnino v tožbi in navedena v odškodninskem zahtevku, katerega namen je prav določiti spor.

(Glej točke 41, 43 in 44.)

Napotitev na:

Sodišče: sodba z dne 1. julija 1976, Sergy/Komisija, 58/75, EU:C:1976:102, točke od 30 do 36;

Sodišče za uslužbence: sodba z dne 1. februarja 2007, Tsarnavas/Komisija, F‑125/05, EU:F:2007:18, točka 81.