SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE

(drugi senat)

z dne 15. septembra 2011

Zadeva F‑7/10

Marc Galan Girodit

proti

Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT)

„Javni uslužbenci – Začasni uslužbenci – Člen 8 PZDU – Klavzula o prenehanju pogodbe, če se uslužbenec na natečaju ne uvrsti na rezervni seznam – Javni natečaj OHIM/AST/02/07 – Akt, ki posega v položaj“

Predmet:      Tožba, vložena na podlagi člena 270 PDEU, ki se uporablja za Pogodbo ESAE v skladu z njenim členom 106a, s katero M. Galan Girodit predlaga razglasitev ničnosti odločbe UUNT, s katero je prenehala njegova zaposlitev začasnega uslužbenca.

Odločitev:      Odločba UUNT z dne 12. marca 2009 o odpovedi pogodbe začasnega uslužbenca tožeče stranke se razglasi za nično. UUNT nosi svoje stroške in stroške tožeče stranke.

Povzetek

1.      Uradniki – Pravno sredstvo – Akt, ki posega v položaj – Pojem – Dopis začasnemu uslužbencu, ki ga opozarja na datum izteka njegove pogodbe – Izključitev – Sprememba pogodbe – Odločitev o nepodaljšanju pogodbe – Vključitev

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 90(2))

2.      Uradniki – Pravno sredstvo – Akt, ki posega v položaj – Pojem – Klavzula pogodbe začasnega uslužbenca, v skladu s katero se mora uslužbenec za ohranitev delovnega razmerja na javnem natečaju uvrstiti na rezervni seznam – Odločba uprave, s katero se ugotavlja, da uslužbenec ni uvrščen na navedeni rezervni seznam, in uveljavlja klavzula o odpovedi – Vključitev

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 90(2))

3.      Uradniki – Začasni uslužbenci – Zaposlovanje – Sprememba pogodbe za določen čas v pogodbo za nedoločen čas in vstavitev klavzule o odpovedi v primeru neuvrstitve uslužbenca na rezervni seznam javnega natečaja – Sprememba, ki se šteje za podaljšanje pogodbe za določen čas

(Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev, člena 2(a), (b) in (d) in 8, prvi in drugi odstavek; Direktiva Sveta 1999/70, Priloga, določbe 1(b), 3, točka 1, in 5, točka 1(b) in (c))

1.      Akt, ki ne vsebuje nobenega novega elementa v primerjavi s prejšnjim aktom, pomeni njegov potrditveni akt, zato ne pomeni začetka novega roka za vložitev tožbe. Zlasti dopis, v katerem je uslužbenec samo opozorjen na določbe svoje pogodbe o datumu izteka te pogodbe in ki tako ne vsebuje nobenega novega elementa v primerjavi z navedenimi določbami, ni akt, ki posega v položaj.

Nasprotno pa je akt, ki posega v položaj, vsaka sprememba pogodbe, vendar samo kar zadeva določbe, ki so bile spremenjene, razen če navedene spremembe ne povzročijo motnje v splošni sistematiki pogodbe. Prav tako v primeru, ko se pogodba lahko podaljša, odločitev uprave, da je ne podaljša, pomeni akt, ki posega v položaj, ki je ločen od zadevne pogodbe in zoper katerega je mogoče vložiti pritožbo ali tožbo v rokih, določenih v Kadrovskih predpisih. Taka odločitev, ki se sprejme po ponovni preučitvi interesa službe in položaja zadevne osebe, namreč vsebuje nov element v primerjavi s prvotno pogodbo in je torej ni mogoče šteti zgolj za potrditev te pogodbe.

(Glej točke od 32 do 35.)

Napotitev na:

Sodišče: 10. december 1980, Grasselli proti Komisiji, 23/80, točka 18; 9. julij 1987, Castagnoli proti Komisiji, 329/85, točki 10 in 11; 14. september 2006, Komisija proti Fernández Gómez, C‑417/05 P, točke od 45 do 47;

Sodišče prve stopnje: 2. februar 2001, Vakalopoulou proti Komisiji, T‑97/00, točka 14; 1. april 2003, Mascetti proti Komisiji, T‑11/01, točka 41; 15. oktober 2008, Potamianos proti Komisiji, T‑160/04, točka 21;

Sodišče za uslužbence: 15. april 2011, Daake proti UUNT, F‑72/09 in F‑17/10, točka 36.

2.      Dopis, v katerem uprava ugotovi obstoj novega dogodka ali položaja in na podlagi tega sprejme posledice, predvidene v predpisu ali pogodbeni določbi, za zadevne osebe, pomeni akt, ki posega v položaj, saj spreminja pravni položaj naslovnikov.

Tak je primer odločbe uprave, v kateri ta ugotovi neuvrstitev imena začasnega uslužbenca na rezervni seznam javnega natečaja in uveljavlja klavzulo o odpovedi iz njegove pogodbe, ki povzroči odpoved te pogodbe v primeru nastanka določenega dogodka, in sicer priprave rezervnega seznama natečaja, predvidene v navedeni klavzuli, katere datum je bil nujno negotov ob sklenitvi pogodbe. Ker ta odločba spreminja pravni položaj uslužbenca, pomeni akt, ki posega v položaj, zoper katerega je mogoče vložiti pritožbo in po potrebi tožbo.

Navedeni uslužbenec tudi ne more izpodbijati te klavzule od podpisa pogodbe, čeprav izpolnitev pogojev, v katerih se mora uporabiti, ostaja negotova. Ker je vstavitev klavzule o odpovedi zapleten postopek, mora imeti uslužbenec možnost, da posredno izpodbija zakonitost navedene klavzule, čeprav posamično, ko uprava sprejme odločbo o uveljavljanju te klavzule v končni fazi postopka.

(Glej točke 40, 41 in 59.)

Napotitev na:

Sodišče za uslužbence: zgoraj navedena sodba Daake proti UUNT, točka 34 in naslednje.

3.      Namen določbe 1, točka b, Okvirnega sporazuma o delu za določen čas, priloženega Direktivi 1999/70 o okvirnem sporazumu o delu za določen čas, sklenjenem med ETUC, UNICE in CEEP, je vzpostaviti okvir za preprečevanje zlorab, ki izhajajo iz veriženja pogodb o zaposlitvi ali delovnih razmerij za določen čas, in s tega stališča omejiti zaporedno sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas, ki je lahko vir zlorab v škodo delavcev, pri čemer predvideva nekaj minimalnih varstvenih določb, ki naj bi preprečile poslabšanje položaja zaposlenih. Vendar je namen člena 8, prvi in drugi odstavek, Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev prav omejiti uporabo zaporednih pogodb začasnega uslužbenca. Po eni strani je pogodbo začasnega uslužbenca v smislu člena 2(a) navedenih pogojev mogoče podaljšati samo enkrat za določen čas, vsako poznejše podaljšanje te zaposlitve je za nedoločen čas. Po drugi strani je pogodbo začasnega uslužbenca v smislu člena 2(b) ali (d) navedenih pogojev, ki traja največ štiri leta, mogoče podaljšati le enkrat za največ dve leti, če je podaljšanje predvideno v prvotni pogodbi, tako da uslužbenec lahko po izteku pogodbe ostane na delovnem mestu le, če je bil imenovan za uradnika. Take določbe ustrezajo ukrepom iz določbe 5, odstavek 1, točki (b) in (c), Okvirnega sporazuma, ki lahko preprečijo zlorabe zaradi sklepanja zaporednih pogodb ali delovnih razmerij za določen čas.

Okoliščina, da pogodba uslužbenca vsebuje klavzulo o odpovedi, ki upravi omogoča odpoved te pogodbe, če zadevna oseba ne uspe na natečaju, ki je bil napovedan v določenem roku, kljub pogojem pogodbe ne omogoča, da je ta pogodba opredeljena kot pogodba za nedoločen čas, za katero je značilna stabilnost zaposlitve. Trajanje pogodbe, kot izhaja iz določbe 3, točka 1, Okvirnega sporazuma, je namreč mogoče določeno ne le s „potek[om] določenega datuma“, temveč tudi z „dokončanje[m] določene naloge ali nastop[om] posebnega dogodka“, kot je priprava rezervnega seznama določenega natečaja, ki ima v skladu s pogoji pogodbe uslužbenca več možnih posledic. Tako v primeru neuvrstitve njegovega imena na rezervni seznam iz pogojev pogodbe izhaja, da bo ta prenehala; to bi običajno veljalo tudi v primeru uspeha, ker bi bilo delovno mesto uradnika ponujeno zadevnemu uslužbencu, pri čemer bi v primeru zavrnitve ponudbe pogodba prav tako prenehala v skladu z njenimi pogoji.

Iz tega sledi, da je treba za nično razglasiti odločbo uprave o prenehanju zaposlitve uslužbenca, nepravilno sprejeto na podlagi klavzule o odpovedi, vstavljene v pogodbo o zaposlitvi tega uslužbenca, ker krši določbe člena 8, prvi odstavek, Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev. Po podaljšanju je bila namreč pogodba začasnega uslužbenca v smislu člena 2(a) navedenih pogojev, sklenjena med upravo in uslužbencem, znova podaljšana za določen čas ne glede na določbe člena 8, prvi odstavek, navedenih pogojev.

(Glej točke od 62 do 64 in od 68 do 70.)

Napotitev na:

Sodišče: 4. julij 2006, Adeneler in drugi, C‑212/04, točka 63;

Sodišče za uslužbence: 26. oktober 2006, Landgren proti ETF, F‑1/05, točka 66.