SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE
(drugi senat)

z dne 29. septembra 2009

Združene zadeve F-20/08, F-34/08 in F-75/08

Jorge Aparicio in drugi in Anne Simon

proti

Komisiji Evropskih skupnosti

„Javni uslužbenci – Pogodbeni uslužbenci – Zaposlitev – Izbirni postopek CAST 27/Relex – Nevpis v zbirko podatkov – Nevtralizacija vprašanj – Test verbalnih in numeričnih sposobnosti – Enako obravnavanje“

Predmet:      Tožbe, vložene na podlagi členov 236 ES in 152 AE, s katerimi J. Aparicio in 46 drugih pogodbenih uslužbencev Komisije predlagajo razglasitev ničnosti odločb Urada za izbor osebja Evropskih skupnosti z dne 25. oktobra 2007, da se ne vpišejo na seznam izbranih oseb in v zbirko podatkov izbirnega postopka CAST 27/Relex.

Odločitev:      Tožbe F-20/08, F-34/08 in F-75/08 se zavrnejo. J. Apariciu in tožečim strankam, katerih imena so navedena v prilogi pod številkami od 1 do 18, se naloži plačilo stroškov v zadevi F-20/08 in plačilo 19/46 stroškov v zadevi F-75/08. A. Simon, tožeči stranki v zadevi F-34/08 in eni od tožečih strank v zadevi F-75/08, se naloži plačilo stroškov v zadevi F-34/08 in plačilo 1/46 stroškov v zadevi F-75/08. Tožečim strankam, katerih imena so navedena v prilogi pod številkami od 19 do 40 in od 42 do 46, se naloži plačilo 26/46 stroškov v zadevi F-75/08.

Povzetek

1.      Ničnostna tožba – Pristojnost sodišča Skupnosti – Predlog za razglasitev ničnosti posamičnega akta, ki posega v položaj – Nepristojnost sodišča Skupnosti za ugotavljanje nezakonitosti splošne določbe v izreku sodb

(člen 230 ES)

2.      Uradniki – Pogodbeni uslužbenci – Zaposlitev – Organizacija preizkusov – Podrobna pravila za preizkuse in njihova vsebina

(Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev, člen 82(5) in (6))

3.      Uradniki – Pogodbeni uslužbenci – Zaposlitev – Preizkusi – Vsebina preizkusov – Ukrepi za odpravo napak ali nepravilnosti na preizkusih

4.      Uradniki – Pogodbeni uslužbenci – Zaposlitev – Preizkusi – Vsebina preizkusov – Nevtralizacija vprašanj

1.      Čeprav je sodišče Skupnosti dejansko pristojno, da ob tem, ko odloča o predlogu za razglasitev ničnosti posamičnega akta, ki posega v položaj, ugotovi nezakonitost splošnega predpisa, na katerem temelji izpodbijani akt, pa Sodišče za uslužbence ni pristojno, da to ugotovi v izreku sodb.

(Glej točko 28.)

Napotitev na:

Sodišče za uslužbence: 4. junij 2009, Adjemian in drugi proti Komisiji, F-134/07 in F-8/08, še neobjavljena v ZOdl. JU, točka 38.

2.      Urad za izbor osebja Evropskih skupnosti (EPSO) v skladu s členom 82(5) in (6) Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev različnim institucijam pomaga tako, da ob spoštovanju splošnih predpisov, ki so jih sprejele navedene institucije, opredeljuje in organizira izbirne postopke za pogodbene uslužbence. Poleg tega je iz člena 5(1)(c) in (2) splošnih izvedbenih določb o postopku zaposlitve pogodbenih uslužbencev v Komisiji razvidno, da mora EPSO spoštovati profile sposobnosti in posebnih kvalifikacij, ki jih zahteva organ, pooblaščen za sklepanje pogodb. Ne glede na to pa je iz navedenih določb in člena 3(2) Sklepa 2002/620 o ustanovitvi Urada za izbor osebja Evropskih skupnosti razvidno, da ima EPSO široko polje proste presoje pri organizaciji izbirnih testov.

Zato na podlagi sporočila in dopisa Komisije, ki sta nejasna glede tega, da izbirni testi „ne bodo izločilni“, ni mogoče razsoditi, da je EPSO s tem, da je naložil izločilni test verbalnih in numeričnih sposobnosti, ravnal v nasprotju z omejitvami, ki mu jih je v zvezi z njegovimi nalogami določila Komisija, ker je mogoče navedena dokumenta glede na razlago, ki je v skladu s členom 5 navedenih splošnih izvedbenih določb, razumeti tako, da naj sporni testi ne bi bili izločilni, kot so na natečajih, saj naj vnaprej ne bi bilo določeno število oseb, ki bodo izbrane, ni pa bilo tudi napovedano, da ti testi ne bodo izločilni.

(Glej točke od 57 do 62.)

3.      Sodna praksa potrjuje široko polje proste presoje natečajne komisije, kadar se nepravilnosti ali napake pojavijo na javnem natečaju s številno udeležbo, ki jih v skladu z načeloma sorazmernosti in dobrega upravljanja ni mogoče popraviti s ponovitvijo natečajnih preizkusov. Navedeno sodno prakso je mogoče razširiti na Urad za izbor osebja Evropskih skupnosti (EPSO), čeprav ni izbirna komisija, tudi v okviru izbirnih testov, ki niso bili organizirani v obliki natečaja, ker ima EPSO veliko manevrskega prostora pri organizaciji navedenih testov.

(Glej točki 77 in 78.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 2. maj 2001, Giulietti in drugi proti Komisiji, T-167/99 in T-174/99, RecFP, str. I-A-93 in II-441, točka 58.

4.      V skladu z načelom enakega obravnavanja se primerljivi položaji ne obravnavajo različno in različni položaji se ne obravnavajo enako, razen če je tako obravnavanje objektivno utemeljeno. Poleg tega kršitev načela enakega obravnavanja pomeni, da morajo biti nekatere osebe zaradi spornega obravnavanja zapostavljene v primerjavi z drugimi.

Ker v razpisu za prijavo interesa število oseb, ki bodo izbrane, ni bilo vnaprej določeno, pri izbirnih testih ni šlo za neposredno primerjavo med kandidati, tako da se vprašanje njihovega enakega obravnavanja ne postavlja na enak način kot pri natečajih.

Vendar niti v takih okoliščinah ni mogoče izključiti, da bi lahko dodelitev dodatne točke vsem kandidatom, ki so odgovarjali na sporna vprašanja, z namenom nevtralizacije teh vprašanj, postavila v boljši položaj nekatere kandidate, ker bi jim omogočila, da lažje dosežejo prag uspešnosti preizkusov.

To, da so navedena nevtralizirana vprašanja nekatere kandidate zmotila bolj kot druge, tako da so vplivala na njihovo sposobnost odgovarjanja na vsa vprašanja v testu, ne more pomeniti kršitve načela enakosti, ker navedeni položaj izhaja iz njihovega pristopa do navedene težave in potrjuje obstoj razlik med njimi in drugimi kandidati.

(Glej točke od 82 do 85.)

Napotitev na:

Sodišče: 13. julij 1962, Klöckner-Werke in Hoesch proti Visoki oblasti, 17/61 in 20/61, Recueil, str. 615 in 652; 11. september 2007, Lindorfer proti Svetu, C-227/04 P, ZOdl., str. I-6767, točka 63; 17. julij 2008, Campoli proti Komisiji, C-71/07 P, ZOdl., str. I-5887, točka 50; 16. december 2008, Arcelor Atlantique in Lorraine in drugi, C-127/07, ZOdl., str. I-9895, točka 39;

Sodišče prve stopnje: 17. januar 2001, Gerochristos proti Komisiji, T-189/99, RecFP, str. I-A-11 in II-53, točka 26; 5. april 2006, Deutsche Bahn proti Komisiji, T-351/02, ZOdl., str. II-1047, točka 137.