Language of document : ECLI:EU:C:2020:749

SODBA SODIŠČA (četrti senat)

z dne 24. septembra 2020(*)

(besedilo, popravljeno s sklepom z dne 14. oktobra 2020)

„Predhodno odločanje – Nujni postopek predhodnega odločanja – Pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah – Evropski nalog za prijetje – Okvirni sklep 2002/584/PNZ – Učinki predaje – Člen 27 – Možnost pregona zaradi drugih kaznivih dejanj – Pravilo specialnosti“

V zadevi C‑195/20 PPU,

katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Bundesgerichtshof (zvezno vrhovno sodišče, Nemčija) z odločbo z dne 21. aprila 2020, ki je prispela na Sodišče 8. maja 2020, v kazenskem postopku zoper

XC,

ob udeležbi

Generalbundesanwalt beim Bundesgerichtshof,

SODIŠČE (četrti senat),

v sestavi M. Vilaras, predsednik senata, S. Rodin (poročevalec), D. Šváby, sodnika, K. Jürimäe, sodnica, in N. Piçarra, sodnik,

generalni pravobranilec: M. Bobek,

sodni tajnik: D. Dittert, vodja oddelka,

na podlagi predloga predložitvenega sodišča z dne 21. aprila 2020, ki je na Sodišče prispel 8. maja 2020, naj se predlog za sprejetje predhodne odločbe obravnava po nujnem postopku v skladu s členom 107 Poslovnika Sodišča,

na podlagi sklepa četrtega senata z dne 25. maja 2020, da se temu predlogu ugodi,

na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 16. julija 2020,

ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:

–        za XC M. Franzikowski in F. S. Fülscher, Rechtsanwälte,

–        za Generalbundesanwalt beim Bundesgerichtshof P. Frank in S. Heine, agenta,

–        za nemško vlado J. Möller, M. Hellmann in F. Halabi, agenti,

–        (popravljeno s sklepom z dne 14. oktobra 2020) za Irsko J. Quaney, agentka, skupaj z M. Gray, SC,

–        za Evropsko komisijo S. Grünheid in R. Troosters, agenta,

po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 6. avgusta 2020

izreka naslednjo

Sodbo

1        Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 27(2) in (3) Okvirnega sklepa Sveta 2002/584/PNZ z dne 13. junija 2002 o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 19, zvezek 6, str. 34), kakor je bil spremenjen z Okvirnim sklepom Sveta 2009/299/PNZ z dne 26. februarja 2009 (UL 2009, L 81, str. 24; v nadaljevanju: Okvirni sklep 2002/584).

2        Ta predlog je bil vložen v okviru kazenskega postopka zoper osebo XC, ki je bila v Nemčiji obsojena na zaporno kazen zaradi dejanj hudega posilstva in izsiljevanja, storjenih na Portugalskem leta 2005.

 Pravni okvir

 Pravo Unije

3        V uvodnih izjavah 5 in 6 Okvirnega sklepa 2002/584 je navedeno:

„(5)      Zastavljeni cilj Unije, da postane območje svobode, varnosti in pravice, prinaša odpravo postopka izročitve med državami članicami in njegovo nadomestitev s sistemom predaje oseb med pravosodnimi organi. Nadalje uvedba novega poenostavljenega sistema predaje osumljenih ali obsojenih oseb zaradi kazenskega pregona ali izvršitve kazni omogoča, da se odpravijo sedaj zapleteni in zamudni postopki izročitve. Tradicionalno sodelovanje, ki je doslej vladalo med državami članicami, bi moral[…], v območju svobode, varnosti in pravice, v kazenskopravnih zadevah nadomestiti sistem prostega pretoka pravosodnih odločitev, ki obsegajo odločitve pred izrekom kazni in pravnomočne odločbe.

(6)      Evropski nalog za prijetje, kot ga predvideva ta okvirni sklep, je na področju kazenskega prava prvi konkretni ukrep izvajanja načela medsebojnega priznavanja, o katerem je Evropski svet navedel, da je ,temeljni kamen‘ pravosodnega sodelovanja.“

4        Člen 1(1) in (2) tega okvirnega sklepa določa:

„1.      Evropski nalog za prijetje je sodna odločba, ki jo izda država članica z namenom prijetja in predaje zahtevane osebe s strani druge države članice z namenom uvesti kazenski postopek ali izvršiti kazen zapora ali ukrep, vezan na odvzem prostosti.

2.      Države članice izvršijo vsak evropski nalog za prijetje na osnovi načela medsebojnega priznavanja in v skladu z določbami tega okvirnega sklepa.“

5        Člen 8(1) tega okvirnega sklepa določa:

„Evropski nalog za prijetje vsebuje naslednje podatke podane v skladu z obrazcem v prilogi:

(a)      identiteta in državljanstvo zahtevane osebe;

(b)      naziv, naslov, številka telefona in faksa in elektronski naslov odreditvenega pravosodnega organa;

(c)      dokazilo o izvršljivi sodbi, nalogu za prijetje ali katerikoli drugi izvršljivi sodni odločbi z enakim učinkom, ki sodi v okvir členov 1 in 2;

(d)      zakonska označba kaznivega dejanja, zlasti glede na člen 2;

(e)      opis okoliščin, v katerih je bilo kaznivo dejanje storjeno, vključno s časom, krajem in stopnjo vpletenosti zahtevane osebe;

(f)      odmerjena kazen v primeru končne sodbe ali predpisane možne kazni, ki jih za to kaznivo dejanje predvideva zakonodaja odreditvene države članice;

(g)      če je mogoče še druge posledice kaznivega dejanja.“

6        Člen 27 istega sklepa določa:

„1.      Vsaka država članica lahko uradno obvesti generalni sekretariat Sveta, da v njenih odnosih z drugimi državami članicami, ki so podale enako izjavo, velja domneva o soglasju s kazenskim pregonom, sojenjem ali priporom z namenom izvršitve kazni zapora ali ukrepa, vezanega na odvzem prostosti za dejanje, ki je bilo storjeno pred predajo osebe in se razlikuje od dejanja, zaradi katerega je bila oseba predana, razen če v posameznem primeru izvršitveni pravosodni organ ne navede drugače v svoji odločitvi o predaji.

2.      Razen v primerih iz odstavkov 1 in 3 se predane osebe ne sme kazensko preganjati, kaznovati ali ji kako drugače odvzeti prostost za dejanje, ki je bilo storjeno pred predajo in se razlikuje od dejanja, zaradi katerega je bila predana.

3.      Odstavek 2 se ne uporablja v naslednjih primerih:

(a)      kadar oseba, ki ima možnost zapustiti ozemlje države članice, ki ji je bila predana, tega ne stori v 45 dneh po svoji dokončni izpustitvi ali se na to ozemlje po odhodu znova vrne;

[…]

(g)      kadar izvršitveni pravosodni organ, ki je osebo predal, poda svoje soglasje v skladu z odstavkom 4.

4.      Zahteva po soglasju se predloži izvršitvenemu pravosodnemu organu skupaj s podatki iz člena 8(1) in s prevodom iz člena 8(2). Soglasje se poda, kadar tudi za dejanje, za katerega se zahteva, veljajo določbe o predaji iz tega okvirnega sklepa. Soglasje se zavrne iz razlogov iz člena 3, drugače pa se lahko zavrne samo zaradi razlogov iz člena 4. Odločitev o zahtevi se sprejme najpozneje v 30 dneh po prejemu zahteve.

[…]“

 Nemško pravo

7        Člen 27(2) in (3) Okvirnega sklepa 2002/584 je bil v nemško pravo prenesen s členom 83h(1) in (2) Gesetz über die internationale Rechtshilfe in Strafsachen (zakon o mednarodni pravni pomoči v kazenskih zadevah) z dne 23. decembra 1982 (BGBl. 1982 I, str. 2071) v različici, ki se uporablja za dejansko stanje v postopku v glavni stvari.

8        Ta člen 83h določa:

„(1)      Osebe, ki jo je država članica predala na podlagi evropskega naloga za prijetje, se ne sme:

1.      kazensko preganjati, kaznovati ali ji kako drugače odvzeti prostosti za kaznivo dejanje, ki je bilo storjeno pred predajo in se razlikuje od kaznivega dejanja, zaradi katerega je bila predana […]

[…]

(2)      Odstavek 1 se ne uporablja, kadar:

1.      predana oseba, ki je imela možnost zapustiti ozemlje, na katerem velja ta zakon, tega ne stori v 45 dneh po svoji dokončni izpustitvi ali se na to ozemlje po odhodu znova vrne;

2.      storjeno dejanje ni kaznivo s kaznijo zapora ali ukrepom, vezanim na odvzem prostosti;

3.      kazenski postopek ne daje podlage za uporabo ukrepov, vezanih na odvzem prostosti;

4.      bi bila predana oseba kaznovana s kaznijo ali ukrepom, ki ni vezan na odvzem prostosti, čeprav bi lahko ta kazen ali ukrep povzročila omejevanje osebne prostosti;

5.      se zaprošena država članica ali predana oseba odpove pravilu specialnosti.

(3)      Predana oseba morebitno odpovedno izjavo po predaji poda na zapisnik pred sodnikom ali državnim tožilcem. Odpovedna izjava je nepreklicna. Predano osebo se pouči o nepreklicnosti izjave.“

 Spor o glavni stvari in vprašanje za predhodno odločanje

9        Zoper XC so se v Nemčiji vodili trije različni kazenski postopki, ki so se nanašali, prvič, na trgovino s prepovedanimi drogami, drugič, na spolno zlorabo otroka, storjeno na Portugalskem, in tretjič, na hudo posilstvo in izsiljevanje, ki sta bila prav tako storjena na Portugalskem.

10      Najprej je Amtsgericht Niebüll (okrajno sodišče v Niebüllu, Nemčija) XC zaradi trgovine s prepovedanimi drogami obsodilo na enotno kazen zapora enega leta in devetih mesecev. Izvršitev te kazni je bila pogojno odložena.

11      Nato je bil leta 2016 zoper XC v Nemčiji uveden kazenski postopek zaradi spolne zlorabe otroka, storjene na Portugalskem, Staatsanwaltschaft Hannover (državno tožilstvo v Hannovru, Nemčija) pa je 23. avgusta 2016 izdalo evropski nalog za prijetje zaradi uvedbe kazenskega postopka za to dejanje. Tribunal da Relação de Évora (pritožbeno sodišče v Évori, Portugalska) je v zvezi z navedenim kaznivim dejanjem dovolilo predajo osebe XC nemškim pravosodnim organom, pri čemer se oseba XC ni odpovedala pravilu specialnosti, tako da so portugalski pravosodni organi 22. junija 2017 to osebo predali Zvezni republiki Nemčiji. Obsojena je bila na zaporno kazen enega leta in treh mesecev, ki jo je začela prestajati v tej državi članici.

12      Med prestajanjem kazni, na katero je bila oseba XC obsojena zaradi spolne zlorabe otroka, je bil preklican pogojni odlog izvršitve kazni, ki jo je Amtsgericht Niebüll (okrajno sodišče v Niebüllu) 6. oktobra 2011 izreklo zaradi trgovine s prepovedanimi drogami. Staatsanwaltschaft Flensburg (državno tožilstvo v Flensburgu, Nemčija) je 22. avgusta 2018 Tribunal da Relação de Évora (pritožbeno sodišče v Évori) kot pravosodnemu organu, zadolženemu za izvršitev evropskega naloga za prijetje iz točke 11 te sodbe, predlagalo, naj se odpove uporabi pravila specialnosti in poda soglasje za izvršitev kazni, ki jo je 6. oktobra 2011 izreklo Amtsgericht Niebüll (okrajno sodišče v Niebüllu).

13      Ker Tribunal da Relação de Évora (pritožbeno sodišče v Évori) ni odgovorilo, je bila oseba XC 31. avgusta 2018 izpuščena na prostost, ob tem pa ji je bilo za obdobje petih let odrejeno varstveno nadzorstvo, v okviru katerega se je morala enkrat mesečno javljati pri svojem svetovalcu. 18. septembra 2018 je oseba XC odšla na Nizozemsko, pozneje pa v Italijo. Državno tožilstvo v Flensburgu je 19. septembra 2018 zoper XC izdalo evropski nalog za prijetje zaradi izvršitve sodbe Amtsgericht Niebüll (okrajno sodišče v Niebüllu) z dne 6. oktobra 2011.

14      Oseba XC je bila 27. septembra 2018 na podlagi tega evropskega naloga za prijetje prijeta v Italiji. Italijanski izvršitveni organ je 10. oktobra 2018 soglašal z njeno predajo. Oseba XC je bila 18. oktobra 2018 predana nemškim organom.

15      Nazadnje je Amtsgericht Braunschweig (okrajno sodišče v Braunschweigu, Nemčija) 5. novembra 2018 izdalo nalog za prijetje zaradi preiskave tretje zadeve, v katero je bila vpletena oseba XC in ki se je nanašala na hudo posilstvo in izsiljevanje, storjeni na Portugalskem leta 2005.

16      Staatsanwaltschaft Braunschweig (državno tožilstvo v Braunschweigu, Nemčija) je 12. decembra 2018 od italijanskega izvršitvenega organa zahtevalo, naj poda soglasje tudi za pregon osebe XC za kaznivi dejanji hudega posilstva in izsiljevanja. Corte d’appello di Milano (pritožbeno sodišče v Milanu, Italija) je to soglasje podalo 22. marca 2019.

17      XC je bil na podlagi naloga za prijetje, ki ga je 5. novembra 2018 izdalo Amtsgericht Braunschweig (okrajno sodišče v Braunschweigu), v Nemčiji odrejen pripor od 23. julija 2019 do 11. februarja 2020. V tem obdobju je Landgericht Braunschweig (deželno sodišče v Braunschweigu, Nemčija) osebo XC spoznalo za krivo kaznivih dejanj hudega posilstva in izsiljevanja, ki sta bili storjeni leta 2005 na Portugalskem. Obsodilo jo je na enotno kazen zapora sedmih let, pri čemer je upoštevalo sodbo Amtsgericht Niebüll (okrajno sodišče v Niebüllu) z dne 6. oktobra 2011. Ves čas, ki ga je oseba XC preživela v priporu v Italiji, je bil upoštevan v okviru enotne kazni.

18      Portugalski izvršitveni organ je 21. januarja 2020 dal soglasje za izvršitev enotne zaporne kazni, ki jo je 6. oktobra 2011 izreklo Amtsgericht Niebüll (okrajno sodišče v Niebüllu). XC je od 12. februarja 2020 odvzeta prostost zaradi izvršitve te kazni.

19      Oseba XC je pri predložitvenem sodišču vložila revizijo zoper sodbo Landgericht Braunschweig (deželno sodišče v Braunschweigu) z dne 16. decembra 2019. Zlasti izpodbija veljavnost postopka, ki je pripeljal do izdaje te sodbe, glede na pravilo specialnosti iz člena 27 Okvirnega sklepa 2002/584. XC v bistvu trdi, da portugalski izvršitveni organ ni podal soglasja za pregon za kaznivi dejanji hudega posilstva in izsiljevanja, ki sta bili na Portugalskem storjeni leta 2005, zato nemški organi niso imeli pravice kazensko preganjati obdolženca. Od 1. septembra 2018 naj bi namreč za XC še vedno veljalo pravilo specialnosti. Tako naj postopki, ki so jih nemški organi zoper XC uvedli brez predhodnega soglasja portugalskega izvršitvenega organa, in s tem povezani procesni akti, kot je nalog za prijetje, ki ga je 5. novembra 2018 izdalo Amtsgericht Braunschweig (okrajno sodišče v Braunschweigu), ne bi bili zakoniti.

20      Po mnenju predložitvenega sodišča je to, ali lahko ta nalog ostane veljaven, ali pa ga je, nasprotno, treba razveljaviti, odvisno od tega, ali so imeli nemški organi pravico do pregona XC zaradi zatrjevanih kaznivih dejanj hudega posilstva in izsiljevanja, storjenih na Portugalskem leta 2005.

21      V teh okoliščinah je Bundesgerichtshof (zvezno vrhovno sodišče, Nemčija) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:

„Ali je treba člen 27(2) in (3) [Okvirnega sklepa 2002/584] razlagati tako, da pravilo specialnosti ne nasprotuje ukrepu, vezanemu na odvzem prostosti, za neko drugo dejanje, ki je bilo storjeno pred predajo in se razlikuje od dejanja, zaradi katerega je bila oseba predana, če je ta oseba po predaji prostovoljno zapustila ozemlje odreditvene države članice, jo je druga izvršitvena država članica zaradi novega evropskega naloga za prijetje pozneje ponovno predala na ozemlje odreditvene države članice in je druga izvršitvena država članica podala soglasje h kazenskemu pregonu, sojenju in izvršitvi kazni zaradi tega drugega dejanja?“

 Nujni postopek

22      Predložitveno sodišče predlaga, naj se predlog za sprejetje predhodne odločbe obravnava po nujnem postopku predhodnega odločanja, ki je določen v členu 107 Poslovnika Sodišča.

23      To sodišče v utemeljitev svojega predloga navaja, da je XC na podlagi sodbe Amtsgericht Niebüll (okrajno sodišče v Niebüllu) z dne 6. oktobra 2011 v zaporu. Vendar je nalog za prijetje, ki ga je 5. novembra 2018 izdalo Amtsgericht Braunschweig (okrajno sodišče v Braunschweigu) – kot navaja predložitveno sodišče – dodaten razlog za odvzem prostosti zadevni osebi, zaradi katerega bi lahko bile možnosti za omilitev prestajanja kazni, ki je bila izrečena tej osebi, omejene.

24      Poleg tega je predložitveno sodišče navedlo, da bo oseba XC 7. junija 2020 prestala dve tretjini kazni, ki jo je 6. oktobra 2011 izreklo Amtsgericht Niebüll (okrajno sodišče v Niebüllu), in bo zato upravičena do morebitnega pogojnega odloga izvršitve preostanka te kazni. V zvezi s tem predložitveno sodišče na eni strani pojasnjuje, da je lahko nalog za prijetje, ki ga je 5. novembra 2018 izdalo Amtsgericht Braunschweig (okrajno sodišče v Braunschweigu), ovira za odlog izvršitve navedene kazni. Na drugi strani predložitveno sodišče navaja, da bi bilo, če bi bil tak odlog odobren, od veljavnosti tega naloga za prijetje odvisno, ali bi se lahko ukrep pripora, odrejen na njegovi podlagi, še naprej izvajal.

25      Glede tega je treba na prvem mestu ugotoviti, da se ta predlog za predhodno odločanje nanaša na razlago Okvirnega sklepa 2002/584, ki spada na področja iz naslova V tretjega dela Pogodbe DEU, ki se nanaša na območje svobode, varnosti in pravice. Zato se zanj lahko uporabi nujni postopek predhodnega odločanja.

26      Na drugem mestu je treba v zvezi z merilom nujnosti v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča upoštevati okoliščino, da je zadevni osebi v zadevi v glavni stvari trenutno odvzeta prostost in da je nadaljnji odvzem njene prostosti odvisen od rešitve spora o glavni stvari. Poleg tega je treba položaj zadevne osebe presojati glede na stanje na dan preizkusa predloga za obravnavanje predloga za sprejetje predhodne odločbe po nujnem postopku predhodnega odločanja (sodba z dne 22. decembra 2017, Ardic, C‑571/17 PPU, EU:C:2017:1026, točka 58 in navedena sodna praksa).

27      V tej zadevi po eni strani ni sporno, da je bila XC na ta dan odvzeta prostost na podlagi sodbe Amtsgericht Niebüll (okrajno sodišče v Niebüllu) z dne 6. oktobra 2011, poleg tega pa lahko odvzem prostosti XC temelji tudi na nalogu za prijetje, ki ga je 5. novembra 2018 izdalo Amtsgericht Braunschweig (okrajno sodišče v Braunschweigu). Po drugi strani lahko ohranitev tega naloga v veljavi privede do omejitve možnosti za omilitev prestajanja zaporne kazni, ki je bila izrečena tej osebi, vpliva na odločitev v zvezi s pogojnim odlogom izvršitve te kazni in, če bi do takega odloga prišlo, pomeni edino preostalo pravno podlago za nadaljnji odvzem prostosti XC.

28      V teh okoliščinah je četrti senat Sodišča 25. maja 2020 na predlog sodnika poročevalca in po opredelitvi generalnega pravobranilca odločil, da ugodi predlogu predložitvenega sodišča, naj se predlog za sprejetje predhodne odločbe obravnava po nujnem postopku predhodnega odločanja.

 Vprašanje za predhodno odločanje

29      Predložitveno sodišče v bistvu sprašuje, ali je treba člen 27(2) in (3) Okvirnega sklepa 2002/584 razlagati tako, da pravilo specialnosti iz odstavka 2 tega člena ne nasprotuje temu, da se osebi, na katero se nanaša prvi evropski nalog za prijetje, odvzame prostost zaradi dejanj, ki niso dejanja, zaradi katerih je bila na podlagi tega naloga predana, in ki so bila storjena pred temi dejanji, če je ta oseba prostovoljno zapustila ozemlje države članice izdaje prvega naloga in je bila v to državo ponovno predana na podlagi drugega evropskega naloga za prijetje, ki je bil po njenem odhodu izdan zaradi izvršitve prostostne kazni, ter če je v okviru tega drugega evropskega naloga za prijetje pravosodni organ, zadolžen za njegovo izvršitev, podal soglasje za razširitev pregona na dejanja, zaradi katerih je bil sprejet ukrep odvzema prostosti.

30      Za odgovor na postavljeno vprašanje je treba najprej opozoriti, da pravo Unije temelji na osnovni premisi, da vsaka država članica z vsemi ostalimi državami članicami deli vrsto skupnih vrednot, na katerih temelji Unija, in priznava, da jih druge države članice delijo z njo, kot je natančneje določeno v členu 2 PEU. Ta premisa pomeni in utemeljuje obstoj vzajemnega zaupanja med državami članicami pri priznavanju teh vrednot in torej pri spoštovanju prava Unije, s katerim se te vrednote izvajajo (sodba z dne 11. marca 2020, SF (Evropski nalog za prijetje – Jamstvo vrnitve izvršitveni državi), C‑314/18, EU:C:2020:191, točka 35 in navedena sodna praksa).

31      V zvezi s tem je treba opozoriti, da je cilj Okvirnega sklepa 2002/584, kot izhaja zlasti iz njegovega člena 1(1) in (2) v povezavi z njegovo uvodno izjavo 5, nadomestitev multilateralnega sistema izročitve, ki se je oblikoval na podlagi Evropske konvencije o izročitvi, podpisane v Parizu 13. decembra 1957, s sistemom predaje obsojenih ali osumljenih oseb med pravosodnimi organi zaradi izvršitve kazni ali kazenskega pregona, pri čemer zadnjenavedeni sistem temelji na načelu medsebojnega priznavanja (sodba z dne 11. marca 2020, SF (Evropski nalog za prijetje – Jamstvo vrnitve izvršitveni državi), C‑314/18, EU:C:2020:191, točka 37 in navedena sodna praksa).

32      V tem okviru je namen tega okvirnega sklepa to, da se z uvedbo poenostavljenega in učinkovitejšega sistema predaje oseb, ki so obsojene ali osumljene storitve kaznivega dejanja, poenostavi in pospeši pravosodno sodelovanje in da se tako prispeva k uresničitvi cilja, zastavljenega za Unijo, da ta postane prostor svobode, varnosti in pravice, tako da se opira na visoko stopnjo zaupanja, ki mora obstajati med državami članicami (sodba z dne 11. marca 2020, SF (Evropski nalog za prijetje – Jamstvo vrnitve izvršitveni državi), C‑314/18, EU:C:2020:191, točka 38 in navedena sodna praksa).

33      Na področju, ki je urejeno z Okvirnim sklepom 2002/584, je načelo medsebojnega priznavanja – ki, kot je razvidno zlasti iz uvodne izjave 6 tega okvirnega sklepa, pomeni „temeljni kamen“ pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah – izraženo v členu 1(2) tega okvirnega sklepa, v katerem je določeno pravilo, da države članice izvršijo vsak evropski nalog za prijetje na osnovi načela medsebojnega priznavanja in v skladu z določbami tega okvirnega sklepa. Izvršitveni pravosodni organi lahko torej načeloma zavrnejo izvršitev takega naloga le iz taksativno naštetih razlogov za neizvršitev, določenih v Okvirnem sklepu 2002/584 (glej v tem smislu sodbo z dne 11. marca 2020, SF (Evropski nalog za prijetje – Jamstvo vrnitve izvršitveni državi), C‑314/18, EU:C:2020:191, točka 39 in navedena sodna praksa).

34      V obravnavanem primeru je iz spisa, ki je na voljo Sodišču, razvidno, prvič, da je italijanski izvršitveni organ, potem ko je državno tožilstvo v Flensburgu 19. septembra 2018 izdalo evropski nalog za prijetje zaradi izvršitve sodbe Amtsgericht Niebüll (okrajno sodišče v Niebüllu) z dne 6. oktobra 2011, 10. oktobra 2018 soglašal z izvršitvijo te sodbe, nato pa je XC 18. oktobra 2018 predal nemškim organom. Drugič, iz tega spisa je prav tako razvidno, da je Corte d’appello di Milano (pritožbeno sodišče v Milanu) na zahtevo državnega tožilstva v Braunschweigu z dne 12. decembra 2018 za izdajo soglasja za pregon XC zaradi hudega posilstva in izsiljevanja 22. marca 2019 dalo soglasje za pregon teh dejanj.

35      V zvezi s členom 27 Okvirnega sklepa 2002/584 je Sodišče že presodilo, da člena 27 in 28 tega okvirnega sklepa sicer dajeta državam članicam nekatere točno določene pristojnosti pri izvršitvi evropskega naloga za prijetje, vendar pa teh določb, ker določajo pravila, ki odstopajo od načela medsebojnega priznavanja iz člena 1(2) tega okvirnega sklepa, ni mogoče razlagati tako, da bi bil onemogočen cilj, ki mu sledi ta okvirni sklep, namreč poenostaviti in pospešiti predaje med pravosodnimi organi držav članic ob upoštevanju nujnega medsebojnega zaupanja med njimi (glej v tem smislu sodbo z dne 28. junija 2012, West, C‑192/12 PPU, EU:C:2012:404, točka 77).

36      Spomniti je treba, da je v členu 27(2) Okvirnega sklepa 2002/584 izraženo pravilo specialnosti, v skladu s katerim proti predani osebi ne sme potekati pregon in se je ne sme kaznovati ali ji kako drugače odvzeti prostosti zaradi dejanja, ki je bilo storjeno pred predajo in se razlikuje od dejanja, zaradi katerega je bila oseba predana.

37      Najprej, kot je generalni pravobranilec navedel v točki 33 sklepnih predlogov, iz jezikovne razlage te določbe izhaja, da je navedeno pravilo tesno povezano s predajo, ki izhaja iz izvršitve točno določenega evropskega naloga za prijetje, ker je v besedilu te določbe „predaja“ navedena v ednini.

38      Dalje, kot je generalni pravobranilec navedel v točki 37 sklepnih predlogov, to razlago potrjuje tudi sistematična razlaga navedene določbe. Tako člen 1(1) Okvirnega sklepa 2002/584, ki evropski nalog za prijetje opredeljuje z vidika posebnega cilja, ki se z njim uresničuje, kot člen 8(1) tega okvirnega sklepa, ki zahteva, da se v vsakem evropskem nalogu za prijetje navede zakonska označba zadevnih kaznivih dejanj in opišejo okoliščine, v katerih so bila storjena, namreč kažeta na to, da je pravilo specialnosti povezano z izvršitvijo konkretnega evropskega naloga za prijetje.

39      Nazadnje, iz sodne prakse Sodišča izhaja, da je pravilo specialnosti povezano s suverenostjo izvršitvene države članice in da je z njim zahtevani osebi zagotovljeno, da lahko proti njej poteka pregon in se jo lahko kaznuje ali ji odvzame prostost le zaradi kaznivega dejanja, zaradi katerega je bila predana (sodba z dne 1. decembra 2008, Leymann in Pustovarov, C‑388/08 PPU, EU:C:2008:669, točki 43 in 44).

40      To pravilo namreč zahteva, da mora odreditvena država članica, ki želi preganjati ali obsoditi neko osebo za kaznivo dejanje, storjeno pred predajo te osebe na podlagi evropskega naloga za prijetje, ki ni tisto, zaradi katerega je bila predana, pridobiti soglasje izvršitvene države članice, da bi se preprečilo to, da bi prva država članica posegala v pristojnosti, ki bi jih lahko izvajala izvršitvena država članica, in prekoračila svoja pooblastila v zvezi z zahtevano osebo. Ker je namen mehanizma evropskega naloga za prijetje ta, da je zadevna oseba predana odreditveni državi članici v zvezi s točno določenimi kaznivimi dejanji, ki so v tem nalogu navedena, tako da se na ozemlje te države členice privede prisilno, je pravilo specialnosti neločljivo povezano z izvršitvijo točno določenega evropskega naloga za prijetje, katerega vsebina je jasno opredeljena.

41      Iz tega sledi, da pravilo specialnosti, na katero bi se bilo možno sklicevati v okviru prve predaje osebe XC, ni upoštevno pri vrnitvi XC na nemško ozemlje na podlagi evropskega naloga za prijetje, ki ga je državno tožilstvo v Flensburgu izdalo 19. septembra 2018. Kot je generalni pravobranilec navedel v točki 50 sklepnih predlogov, neuporaba pravila specialnosti, povezanega s prvim evropskim nalogom za prijetje, ki ga je državno tožilstvo v Hannovru izdalo 23. avgusta 2016, ne izhaja iz ene od izjem, določenih v členu 27(3) Okvirnega sklepa 2002/584, temveč iz dejstva, da se spor o glavni stvari zdaj nanaša na izvršitev drugega evropskega naloga za prijetje, ki ga je državno tožilstvo v Flensburgu zoper XC izdalo 19. septembra 2018.

42      V teh okoliščinah bi, če bi se za to, da bi bila lahko neka oseba kazensko preganjana, obsojena ali priprta zaradi izvršitve zaporne kazni ali ukrepa, vezanega na odvzem prostosti, za kaznivo dejanje, ki je bilo storjeno pred predajo osebe in se razlikuje od dejanja, zaradi katerega je bila oseba predana, zahtevalo soglasje tako izvršitvenega pravosodnega organa države članice, ki je zahtevano osebo predal na podlagi prvega evropskega naloga za prijetje, kot izvršitvenega pravosodnega organa države članice, ki je to osebo predal na podlagi drugega evropskega naloga za prijetje, to oviralo učinkovitost postopka predaje, s čimer bi bil ogrožen cilj Okvirnega sklepa 2002/584, kot izhaja iz ustaljene sodne prakse, navedene v točki 35 te sodbe.

43      Ker je v obravnavanem primeru oseba XC prostovoljno zapustila nemško ozemlje, potem ko je v tej državi članici prestala kazen, na katero je bila obsojena zaradi dejanj, na katera se nanaša prvi evropski nalog za prijetje, ki ga je izdalo državno tožilstvo v Hannovru 23. avgusta 2016, se ta oseba ne more več sklicevati na pravilo specialnosti iz tega prvega evropskega naloga za prijetje. V teh okoliščinah se lahko ta oseba na pravilo specialnosti sklicuje le v zvezi z evropskim nalogom za prijetje, ki ga je 19. septembra 2018 izdalo državno tožilstvo v Flensburgu in ga je izvršil italijanski izvršitveni organ.

44      V zvezi s tem je iz člena 27(3)(g) Okvirnega sklepa 2002/584 razvidno, da se pravilo specialnosti iz odstavka 2 tega člena ne uporablja, kadar izvršitveni pravosodni organ, ki je zadevno osebo predal, poda svoje soglasje za kazenski pregon, sojenje ali pripor te osebe zaradi izvršitve zaporne kazni ali ukrepa, vezanega na odvzem prostosti, za kaznivo dejanje, ki je bilo storjeno pred predajo in se razlikuje od dejanja, zaradi katerega je bila oseba predana.

45      Ker je, kot je razvidno iz točke 43 te sodbe, v zadevi, kakršna je ta v postopku v glavni stvari, za presojo spoštovanja pravila specialnosti edina upoštevna predaja tista, ki je bila izvedena na podlagi drugega evropskega naloga za prijetje, mora soglasje, ki se zahteva s členom 27(3)(g) Okvirnega sklepa 2002/584, podati le izvršitveni pravosodni organ države članice, ki je zahtevano osebo predal na podlagi tega evropskega naloga za prijetje.

46      Zato je treba na postavljeno vprašanje odgovoriti, da je treba člen 27(2) in (3) Okvirnega sklepa 2002/584 razlagati tako, da pravilo specialnosti iz odstavka 2 tega člena ne nasprotuje temu, da se osebi, na katero se nanaša prvi evropski nalog za prijetje, odvzame prostost zaradi dejanj, ki niso dejanja, zaradi katerih je bila na podlagi tega naloga predana, in ki so bila storjena pred temi dejanji, če je ta oseba prostovoljno zapustila ozemlje države članice izdaje prvega naloga in je bila v to državo ponovno predana na podlagi drugega evropskega naloga za prijetje, ki je bil po njenem odhodu izdan zaradi izvršitve prostostne kazni, ter če je v okviru tega drugega evropskega naloga za prijetje pravosodni organ, zadolžen za njegovo izvršitev, podal soglasje za razširitev pregona na dejanja, zaradi katerih je bil sprejet ukrep odvzema prostosti.

 Stroški

47      Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (četrti senat) razsodilo:

Člen 27(2) in (3) Okvirnega sklepa Sveta 2002/584/PNZ z dne 13. junija 2002 o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami, kakor je bil spremenjen z Okvirnim sklepom Sveta 2009/299/PNZ z dne 26. februarja 2009, je treba razlagati tako, da pravilo specialnosti iz odstavka 2 tega člena ne nasprotuje temu, da se osebi, na katero se nanaša prvi evropski nalog za prijetje, odvzame prostost zaradi dejanj, ki niso dejanja, zaradi katerih je bila na podlagi tega naloga predana, in ki so bila storjena pred temi dejanji, če je ta oseba prostovoljno zapustila ozemlje države članice izdaje prvega naloga in je bila v to državo ponovno predana na podlagi drugega evropskega naloga za prijetje, ki je bil po njenem odhodu izdan zaradi izvršitve prostostne kazni, ter če je v okviru tega drugega evropskega naloga za prijetje pravosodni organ, zadolžen za njegovo izvršitev, podal soglasje za razširitev pregona na dejanja, zaradi katerih je bil sprejet ukrep odvzema prostosti.

Podpisi


*      Jezik postopka: nemščina.