Zadeva C-480/08
Maria Teixeira
proti
London Borough of Lambeth
in
Secretary of State for the Home Department
(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Court of Appeal (England & Wales) (Civil Division))
„Prosto gibanje oseb – Pravica do prebivanja – Državljanka države članice, ki je delala v drugi državi članici in je tam ostala po prenehanju poklicne dejavnosti – Otrok, ki se poklicno izobražuje v državi članici gostiteljici – Neobstoj lastnih sredstev za preživljanje – Uredba (EGS) št. 1612/68 – Člen 12 – Direktiva 2004/38/ES“
Povzetek sodbe
1. Prosto gibanje oseb – Delavci – Pravica otrok delavca do dostopa do izobraževanja v državi članici gostiteljici – Pravica do prebivanja zaradi splošnega izobraževanja
(Uredba Sveta št. 1612/68, člen 12)
2. Prosto gibanje oseb – Delavci – Pravica družinskih članov do prebivanja – Državljan države članice, ki je bil zaposlen v državi članici gostiteljici – Tisti od staršev, ki ima dejansko skrbništvo nad otrokom, ki se izobražuje v tej državi članici
(Uredba Sveta št. 1612/68, člena 10 in 12; Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38, člen 7)
3. Prosto gibanje oseb – Delavci – Pravica družinskih članov do prebivanja – Tisti od staršev, ki ima dejansko skrbništvo nad otrokom, ki uresničuje pravico do izobraževanja
(Uredba Sveta št. 1612/68, člen 12)
4. Prosto gibanje oseb – Delavci – Pravica družinskih članov do prebivanja – Tisti od staršev, ki ima dejansko skrbništvo nad otrokom, ki se izobražuje v državi članici gostiteljici
(Uredba Sveta št. 1612/68, člen 12)
5. Prosto gibanje oseb – Delavci – Pravica družinskih članov do prebivanja – Tisti od staršev, ki ima dejansko skrbništvo nad otrokom, ki se izobražuje v državi članici gostiteljici
(Uredba Sveta št. 1612/68, člen 12)
1. Otroci državljana Evropske unije, ki so se v državi članici nastanili, medtem ko je eden od njihovih staršev izvrševal pravico do prebivanja kot delavec migrant v tej državi članici, imajo pravico, da tam prebivajo, da bi se v skladu s členom 12 Uredbe št. 1612/68 o prostem gibanju delavcev v Skupnosti tam splošno izobraževali. To, da so se starši zadevnih otrok medtem razvezali, in to, da tisti od staršev, ki je uresničeval pravico do prebivanja kot delavec migrant, ne opravlja več poklicne dejavnosti v državi članici gostiteljici, v zvezi s tem nima nobenih posledic.
(Glej točko 37.)
2. Državljan države članice, ki je bil zaposlen v drugi državi članici, v kateri se njegov otrok šola, lahko kot tisti od staršev, ki ima dejansko skrbništvo nad tem otrokom, uveljavlja pravico do prebivanja v državi članici gostiteljici le na podlagi člena 12 Uredbe št. 1612/68 o prostem gibanju delavcev v Skupnosti, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 2434/92, ne da bi moral izpolniti pogoje, določene v Direktivi 2004/38/ES o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, ki spreminja Uredbo št. 1612/68 in razveljavlja direktive 64/221, 68/360, 72/194, 73/148, 75/34, 75/35, 90/364, 90/365 in 93/96.
Pravica otroka delavca migranta, da se v državi članici gostiteljici šola v čim boljših razmerah, ki jo priznava člen 12 Uredbe št. 1612/68, namreč nujno pomeni, da ima ta otrok pravico, da ga spremlja oseba, ki ima dejansko skrbništvo nad njim, in da lahko zato ta oseba z njim prebiva v tej državi članici med njegovim šolanjem. Navedeni člen je treba tako uporabiti samostojno glede na določbe prava Unije, s katerimi so izrecno urejeni pogoji uresničevanja pravice do prebivanja v drugi državi članici. Taka samostojnost tega člena glede na člen 10 iste uredbe, ki je zdaj razveljavljen, se ni omajala z začetkom veljavnosti Direktive 2004/38. V zvezi s tem je cilj te direktive v skladu z uvodno izjavo 3 zlasti poenostavitev in krepitev pravice do prostega gibanja in prebivanja vseh državljanov Unije. Vendar če bi bila uporaba člena 12 Uredbe št. 1612/68 odvisna od upoštevanja pogojev, določenih v členu 7 navedene direktive, bi bili pravica do prebivanja otrok delavcev migrantov v državi članici gostiteljici zaradi začetka ali nadaljevanja izobraževanja in pravica do prebivanja tistega od staršev, ki ima dejansko skrbništvo nad tem otrokom, podvrženi strožjim pogojem od tistih, ki bi zanju veljali pred začetkom veljavnosti navedene direktive.
(Glej točke 39, 53, 54, 60, 61 in točko 1 izreka.)
3. Za pravico do prebivanja v državi članici gostiteljici, ki jo ima tisti od staršev, ki ima dejansko skrbništvo nad otrokom, ki uresničuje pravico do izobraževanja iz člena 12 Uredbe št. 1612/68 o prostem gibanju delavcev v Skupnosti, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 2434/92, ne velja pogoj, da morajo taki starši imeti zadostna sredstva, da med obdobjem svojega prebivanja ne bi postali breme za sistem socialne pomoči te države članice, in celovito zdravstveno zavarovanje v tej državi članici.
Ob upoštevanju konteksta in ciljev Uredbe št. 1612/68, zlasti pa njenega člena 12, tega člena namreč ni mogoče razlagati ozko in se mu ne sme odvzeti polni učinek.
(Glej točki 67, 70 in točko 2 izreka.)
4. Za pravico do prebivanja v državi članici gostiteljici, ki jo ima tisti od staršev, ki ima dejansko skrbništvo nad otrokom delavca migranta, če se ta otrok v tej državi šola, ne velja pogoj, da je eden od otrokovih staršev takrat, ko se je otrok začel šolati, v navedeni državi članici kot delavec migrant opravljal poklicno dejavnost.
Otrokova pravica do dostopa do izobraževanja na podlagi navedenega člena 12 Uredbe št. 1612/68 o prostem gibanju delavcev v Skupnosti, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 2434/92, namreč ni odvisna od tega, da zadevni od staršev ohrani status delavca migranta. Otroci nekdanjih delavcev migrantov se torej lahko sklicujejo na pravice, ki izhajajo iz tega člena 12, na isti podlagi kot otroci državljanov Unije, ki imajo status delavcev migrantov. V zvezi s tem zadostuje, da se je otrok, ki se šola v državi članici gostiteljici, v njej nastanil, ko je eden od njegovih staršev tam uresničeval pravico do prebivanja kot delavec migrant. Zato pravica otroka, da v skladu s členom 12 Uredbe št. 1612/68 prebiva v tej državi, da bi se tam šolal in tako pravica do prebivanja tistega od staršev, ki ima dejansko skrbništvo nad njim, torej ne moreta biti odvisni od pogoja, da je eden od staršev takrat, ko se je otrok začel šolati, v državi članici gostiteljici opravljal poklicno dejavnost kot delavec migrant.
(Glej točke od 73 do 75 in točko 3 izreka.)
5. Pravica do prebivanja v državi članici gostiteljici, ki jo ima tisti od staršev, ki ima dejansko skrbništvo nad otrokom delavca migranta, če se ta otrok v tej državi šola, preneha z nastopom polnoletnosti tega otroka, razen če ima otrok še naprej potrebo, da je ta od staršev navzoč in skrbi zanj, da bi lahko nadaljeval in končal šolanje.
Prvič, nastop polnoletnosti namreč nima neposrednega vpliva na pravice, ki so otroku podeljene s členom 12 Uredbe št. 1612/68 o prostem gibanju delavcev v Skupnosti, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 2434/92. Tako pravica do dostopa do izobraževanja, določena v navedenem členu 12, in tudi pripadajoča pravica otroka do prebivanja ob upoštevanju njihovega smisla in namena namreč veljata do konca otrokovega šolanja.
Drugič, čeprav se za otroka, ki je polnoleten, načeloma domneva, da je zmožen imeti lastna sredstva za preživljanje, se lahko pravica do prebivanja tistega od staršev, ki ima skrbništvo nad otrokom, ki uresničuje pravico do izobraževanja v državi članici gostiteljici, kljub temu podaljša nad to starost, če ima otrok še naprej potrebo, da je ta od staršev navzoč in skrbi zanj, da bi lahko nadaljeval in končal šolanje. Nacionalno sodišče mora presoditi, ali gre dejansko za tak primer.
(Glej točke 78, 79, 86, 87 in točko 4 izreka.)