SKLEP SODIŠČA ZA USLUŽBENCE EVROPSKE UNIJE

(prvi senat)

z dne 18. junija 2013

Zadeva F‑100/11

Luigi Marcuccio

proti

Evropski komisiji

„Javni uslužbenci – Uradniki – Plača – Hranarina – Pogoji za dodelitev – Dejansko prebivališče v kraju zaposlitve – Tožba, ki je očitno brez pravne podlage – Stroški postopka – Člen 94 Poslovnika“

Predmet:      Tožba, vložena na podlagi člena 270 PDEU, ki se za Pogodbo ESAE uporablja na podlagi njenega člena 106a, s katero L. Marcuccio predlaga zlasti razglasitev ničnosti sklepa z dne 22. decembra 2010, s katerim mu je Evropska komisija zavrnila izplačevanje hranarine.

Odločitev:      Tožba se kot očitno neutemeljena zavrne. L. Marcuccio nosi svoje stroške in stroške Evropske komisije. L. Marcuccio plača Sodišču za uslužbence Evropske unije 2000 EUR.

Povzetek

1.      Uradniki – Povračilo stroškov – Hranarina – Pogoji za dodelitev – Kumulativnost

(Kadrovski predpisi, člen 20; Priloga VII, člen 10))

2.      Sodni postopek – Stroški – Stroški, povzročeni Sodišču za uslužbence brez razloga ali iz nagajanja zaradi uradnikove zlorabne vložitve tožbe

(Poslovnik Sodišča za uslužbence, člen 94)

1.      Dodelitev hranarine je pogojena z dejansko spremembo prebivališča zaradi izpolnjevanja obveznosti prebivališča iz člena 20 Kadrovskih predpisov ter z nastankom stroškov in neugodnosti zaradi potrebe po potovanju ali začasni nastanitvi v kraju zaposlitve. Ta pogoja sta kumulativna, zato hranarine zlasti ni mogoče dodeliti uradniku, ki ne dokaže, da je imel take stroške ali neugodnosti.

(Glej točko 27.)

Napotitev na:

Sodišče: 5. februar 1987, Mouzourakis proti Parlamentu, 280/85, točki 9 in 12;

Sodišče prve stopnje: 10. julij 1992, Benzler proti Komisiji, T‑63/91, točki 20 in 21.

2.      Člen 94 Poslovnika Sodišča za uslužbence določa, da se lahko stranki, če mu je povzročila stroške, ki bi se jim bilo mogoče izogniti, zlasti če je z vložitvijo tožbe očitno zlorabila postopek, naloži, da jih v celoti ali delno povrne, ne da bi znesek tega povračila presegel znesek 2000 EUR.

To določbo je treba uporabiti v primeru tožbe, ki je očitno neutemeljena in zlorablja postopek in ki se nanaša na odločbo, sprejeto pred več kot devetimi leti in pol, ki jo je to sodišče razglasilo za nično, pri čemer se je poleg tega tožeča stranka odločila za spor brez kakršnekoli primerne utemeljitve.

(Glej točki 45 in 46.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: sodba z dne 14. septembra 2011, Marcuccio proti Komisiji, T‑236/02, predmet pritožbe, ki poteka pred Sodiščem, zadeva C‑617/11 P.