Language of document : ECLI:EU:C:2019:1014

SKLEPNI PREDLOGI GENERALNEGA PRAVOBRANILCA

MANUELA CAMPOSA SÁNCHEZ-BORDONE,

predstavljeni 26. novembra 2019(1)

Zadeva C627/19 PPU

Openbaar Ministerie

proti

ZB

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo rechtbank Amsterdam (prvostopenjsko sodišče v Amsterdamu, Nizozemska))

„Vprašanje za predhodno odločanje – Policijsko in pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah – Okvirni sklep 2002/584/PNZ – Evropski nalog za prijetje – Odreditveni pravosodni organ – Evropski nalog za prijetje, ki ga je izdal belgijski državni tožilec – Pogoj obstoja učinkovitega pravnega sredstva zoper odločitev o izdaji evropskega naloga za prijetje“






1.        Na Sodišču so znova vloženi predlogi za sprejetje predhodne odločbe, v katerih bo treba odločiti, ali je mogoče državno tožilstvo (v obravnavanem primeru Belgije) opredeliti kot „odreditveni pravosodni organ“ evropskega naloga za prijetje (ENP) v smislu člena 6(1) Okvirnega sklepa 2002/584/PNZ(2).

2.        Dvomi, ki jih navaja predložitveno sodišče v obravnavani zadevi ter v zadevah C‑625/19 PPU in C‑626/19 PPU, se pridružujejo dvomom, ki jih je navedlo sodišče v Luksemburgu (zadeva C‑566/19 PPU), in se nanašajo, natančneje, na razlago, ki jo je treba dati v zvezi s sodbo Sodišča OG in PI (državni tožilstvi v Lübecku in Zwickauu)(3).

3.        Enaki dvomi so se pojavili v zvezi s švedskim (zadeva C‑625/19 PPU) in francoskim (zadevi C‑566/19 PPU in C‑626/19 PPU) državnim tožilstvom, v zvezi s katerima sem predstavil svoje sklepne predloge z istim datumom.

4.        Medtem ko se v zadevi C‑626/19 PPU vprašanje nanaša na ENP, izdane zaradi kazenskega pregona, predložitveno sodišče v obravnavanem primeru zanimajo ENP, ki so bili izdani zaradi izvršitve kazni odvzema prostosti, naložene s pravnomočno sodbo.

5.        Čeprav je moje načelno stališče še naprej tisto, ki sem ga zagovarjal v zadevah OG (državno tožilstvo v Lübecku) in PI (državno tožilstvo v Zwickauu)(4) ter v zadevi PF (generalni državni tožilec v Litvi)(5), bom v preostalih sklepnih predlogih z današnjega dne obravnaval razlago sodbe OG in PI (državni tožilstvi v Lübecku in Zwickauu), kot je bila izrečena 9. oktobra 2019(6) v drugi podobni zadevi.

I.      Pravni okvir

A.      Pravo Unije

6.        Napotujem na citat uvodnih izjav 5, 6, 8, 10 in 12 ter na člena 1 in 9 Okvirnega sklepa, ki je naveden v sklepnih predlogih v zadevah OG in PI (državni tožilstvi v Lübecku in Zwickauu).

B.      Nacionalno pravo

7.        V skladu z informacijo, ki jo je zagotovila belgijska vlada, wet van 19 december 2003 betreffende het Europees aanhoudingsbevel (zakon z dne 19. decembra de 2003 o ENP)(7) v členu 32(8) določa naslednje:

„1.      Kadar je mogoče domnevati, da se oseba, zahtevana zaradi kazenskega pregona, nahaja na območju druge države članice Evropske unije, preiskovalni sodnik ali kraljevi tožilec, ki izvršita nalog za prijetje, ki sta ga – odvisno od primera – izdala sodnik ali sodišče, izdata [ENP] v obliki in pod pogoji, ki so določeni v členih 2 in 3. [ENP], ki je bil izdan zaradi kazenskega pregona, se lahko izda le pod pogoji, določenimi v zakonu z dne 20. julija 1990 o začasnem odvzemu prostosti.

[…]

2.      Kadar je mogoče domnevati, da se oseba, zahtevana zaradi izvršitve kazni ali varnostnega ukrepa, nahaja na ozemlju druge države članice, kraljevi tožilec izda [ENP] v obliki in pod pogoji, določenimi v členih 2 in 3.

Če sta bila v tem primeru kazen ali varnostni ukrep naložena s sodno odločbo, sprejeto v odsotnosti, in če zahtevana oseba ni bila osebno pozvana na obravnavo ali kako drugače ni bila obveščena o datumu in kraju obravnave, ki je potekala pred sodno odločbo, sprejeto v odsotnosti, se v [ENP] navede, da bo zahtevana oseba imela možnost zaprositi za ponovno obravnavo svoje zadeve v Belgiji in biti navzoča pri sojenju.

[…]“.

8.        Člen 28/1 wet van 20 juli 1990 betreffende de voorlopige hechtenis (zakon z dne 20. julija 1990 o začasnem odvzemu prostosti)(9) določa:

„Sodnik ali sodišče, odvisno od primera, lahko izda nalog za prijetje, če se osumljena oseba ne more osebno udeležiti obravnave, ker je v priporu v tujini, in je zaprosila za to, da je osebno navzoča.“

II.    Spor in vprašanje za predhodno odločanje

9.        Državno tožilstvo v Bruslju (Belgija) je 24. aprila 2019 izdalo ENP zaradi izvršitve sodbe z dne 7. februarja 2019 proti osebi ZB, ki jo je izdalo Franstalige rechtbank van eerste aanleg van Brussel (francosko govoreče prvostopenjsko sodišče v Bruslju, Belgija).(10)

10.      ENP je bil po prijetju osebe ZB na Nizozemskem 3. maja 2019 predložen rechtbank Amsterdam (prvostopenjsko sodišče v Amsterdamu, Nizozemska), ki se je odločilo postaviti to vprašanje za predhodno odločanje:

„Ali v primeru, v katerem je ENP izdan z namenom izvršitve izvršljive sodne odločbe sodišča ali sodnika, s katero je naložena kazen odvzema prostosti, pri čemer je ENP izdal državni tožilec, ki sodeluje pri izvajanju sodne oblasti v odreditveni državi članici in je zagotovljeno, da pri izvajanju svojih funkcij, ki so v neposredni zvezi z izdajo Evropskega naloga za prijetje, deluje neodvisno, velja tudi pogoj, da mora obstajati možnost vložitve pravnega sredstva zoper odločitev o izdaji ENP – še zlasti v zvezi s sorazmernostjo te odločitve – ki v celoti izpolnjuje zahteve učinkovitega sodnega varstva?“

III. Postopek pred Sodiščem

11.      Zadeva je bila pri Sodišču vložena 22. avgusta 2019. Ker je bila osebi ZB odvzeta prostost, je predložitveno sodišče prosilo, naj se obravnava po nujnem postopku, čemur je Sodišče ugodilo.

12.      Pisna stališča so predložili oseba ZB, belgijska in nizozemska vlada, nizozemsko državno tožilstvo in Komisija.

13.      Javna obravnava je potekala 24. oktobra 2019 in na njej so se skupaj obravnavale zadeve C‑566/19 PPU, C‑626/19 PPU in C‑625/19 PPU. Udeležili so se je osebe JR, YC, XD, ZB, državno tožilstvo v Luksemburgu, državno tožilstvo na Nizozemskem, nizozemska, francoska, švedska, belgijska, irska, španska, italijanska in finska vlada ter Komisija.

IV.    Presoja

A.      Uvodna ugotovitev

14.      Vprašanje, navedeno v tej zadevi, ima torej skupne točke z vprašanjem iz zadeve C‑626/19 PPU, v zvezi s katero sem izrazil stališče v sklepnih predlogih z istim datumom.

15.      V teh sklepnih predlogih ne preučujem le vprašanja sodnega nadzora nad ENP, ki jih izda državno tožilstvo (na katero se nanaša ta predlog za sprejetje predhodne odločbe), temveč tudi to, ali je mogoče člane te institucije šteti za „odreditveni pravosodni organ“ v smislu Okvirnega sklepa.

16.      V tem postopku rechtbank Amsterdam (prvostopenjsko sodišče v Amsterdamu) domneva, da lahko belgijsko državno tožilstvo izda ENP, ker ima značilnosti neodvisnosti, ki opredeljujejo „odreditveni pravosodni organ“ v smislu člena 6(1) Okvirnega sklepa.

17.      Ker v tem primeru neodvisnost belgijskega državnega tožilstva ni bila predmet razprave, ni bila predložena informacija, ki je nujno potrebna za presojo, ali imajo člani te institucije v skladu z njenim ustavnim statusom ter njeno organizacijsko in funkcionalno strukturo profil, ki ga je zahtevalo Sodišče v sodbi z dne 27. maja 2019, PF (generalno tožilstvo v Litvi)(11). Zato v zvezi s tem ne morem izraziti stališča.

B.      Sodna preučitev ENP, ki ga je izdalo državno tožilstvo

18.      Moji sklepni predlogi v združenih zadevah C‑566/19 PPU in C‑626/19 PPU se nanašajo na sodni nadzor nad ENP, izdanim zaradi kazenskega pregona.

19.      V teh okoliščinah menim, da sodni nadzor, izveden ob izdaji nacionalnega naloga za prijetje (NNP), zaradi svoje narave ne more izpolniti „zahtev za učinkovito sodno varstvo“, navedenih v točki 75 sodbe OG in PI (državni tožilstvi v Lübecku in Zwickauu), oziroma za varstvo, ki ga vedno zahteva zadevna oseba in se udejanja s postopkom, v katerem ta lahko posreduje in sodeluje ter s tem uresničuje svojo pravico do obrambe.(12)

20.      Zato se lahko izpolnjenost zahtev za izdajo ENP s strani državnega tožilca, ki ga je mogoče opredeliti kot „odreditveni pravosodni organ“ v smislu člena 6(1) Okvirnega sklepa, preuči pred izdajo ENP, vendar njegova izdaja ne izključuje pravice zahtevane osebe, da zoper ENP po njegovi izdaji vloži pravno sredstvo.

21.      Zgoraj navedeno, kar velja za ENP, izdane zaradi kazenskega pregona, velja tudi za ENP, katerih namen je izvršitev sodbe.

22.      Za izdajo ENP za izvršitev sodbe se običajno ne uporablja načelo smotrnosti, temveč načelo stroge uporabe zakona (to je za izvršitev sodbe, s katero se uporabi zakon v konkretnem položaju).

23.      Zato bi bilo mogoče pomisliti, da je izvršitev sodbe, potem ko je izdana, brezpogojna ter da zato sledi samodejna izdaja ENP, če se obsojena oseba nahaja v drugi državi članici.

24.      Vendar predpogoj za izdajo ENP ni le obstoj NNP ali – tako kot v obravnavanem primeru – pravnomočna sodba, ki nalaga odvzem prostosti. K temu primeru je treba dodati, da ENP ni nesorazmeren. Pri tem so za preučitev njegove sorazmernosti, bodisi po uradni dolžnosti ali z odobritvijo na podlagi prejšnje odločitve državnega tožilstva(13) bodisi na podlagi pritožbe zadevne osebe, pristojni sodniki in sodišča.

25.      Seveda obstaja predhodna presoja sorazmernosti, ki jo je v dobri meri opravil že sam zakonodajalec. Okvirni sklep tako izključuje ENP za izvršitev kazni odvzema prostosti za manj kot štiri mesece.(14)

26.      Vendar sorazmernost izdaje ENP ni določena le s trajanjem odvzema prostosti, določenim v sodbi. Temu dejavniku je treba dodati še nič manj pomemben dejavnik, in sicer čas odvzema prostosti, ki ima predvidoma v izvršitveni državi članici lahko za posledico preizkus ENP. Po potrebi bo treba preučiti „učinke postopka predaje in premestitve zadevne osebe, ki prebiva v državi članici, ki ni […], na njena socialna in družinska razmerja“(15).

27.      Res je, da bi bilo treba odvzem prostosti v izvršitveni državi članici določiti glede na kazen, naloženo v odreditveni državi članici.(16) Vendar bo ta čas glede na okoliščine lahko prestan v priporu celo v primerih, ko kazen, ki naj se izvrši, zaradi svoje narave ne bo nujno zajemala odvzema prostosti v odreditveni državi članici.

28.      Sodišču ali sodniku, ki izrečeta obsodbo, v tistem trenutku ni treba nujno pretehtati možnosti ENP za izvršitev njune sodne odločbe. Lahko se zgodi – kar ni redko – da se sprejme NNP, da se doseže udeležba obsojene osebe, in se zatem bodisi na podlagi njegovega utemeljenega predloga bodisi iz drugih razlogov notranjega prava zaporna kazen, zajeta v sodbi, omili ali odloži, po potrebi pod pogojem, da se zagotovijo določena jamstva.

29.      Ni torej nujno, da obsodbi nujno sledi ENP: sodišče, ki je izreklo obsodbo (ali kateri koli drug pravosodni organ, pristojen v zvezi s tem), bo kot sodišče, ki mora zagotoviti učinkovito sodno varstvo, odločilo, ali se bo, na podlagi načela sorazmernosti, obrnilo na izvršitveno državo članico za dosego predaje obsojene osebe ali tega ne bo storilo.

30.      V teh okoliščinah je lahko pomemben čas, ki je pretekel od sodbe do izdaje ENP. Občasno lahko nastane tveganje zamude, tudi če bi bila presoja sorazmernosti ENP opravljena v sami obsodbi.(17)

31.      Če se izdaja ENP zavleče, lahko presoja sorazmernosti, ki je implicitno ali izrecno zajeta v sodbi, zastara. Med odločilnimi dejavniki za presojo sorazmernosti ENP je morebitno trajanje odvzema prostosti v izvršitveni državi članici, pri čemer se ta čas ne sme prezreti in ga je treba pretehtati pri presoji, ali je izdaja ENP glede na okoliščine zahtevane osebe in glede na bistvo kaznivega dejanja, zaradi katerega je zahtevana, sorazmerna ali ne.

32.      Po tem istem načelu se ne sme izključiti možnost, da je zahtevana oseba ob izdaji ENP dokazala zadostno povezanost z izvršitveno državo članico, da je mogoče uporabiti Okvirni sklep 2008/909/PNZ.(18) Če je to tako, bi bilo treba pretehtati, ali se kazen, za izvršitev katere se izda ENP, lahko izvrši v tej državi članici.

33.      Iz navedenega izhaja, da lahko ENP, izdani zaradi izvršitve obsodbe, povzročijo dodatne težave, ki niso omejene zgolj na ugotovitev obstoja navedene sodbe in odvzema prostosti, ki ga nalaga. Če te ENP izda član državnega tožilstva, mora imeti zadevna oseba možnost, da njegovo odločitev predloži v presojo pravosodnemu organu.

34.      Menim torej, da se pravica do pravnega sredstva, ki velja za ENP, izdane zaradi kazenskega pregona, uporablja tudi za primer ENP, izdanega zaradi izvršitve sodbe.

V.      Predlog

35.      Glede na navedeno predlagam Sodišču, naj rechtbank Amsterdam (prvostopenjsko sodišče v Amsterdamu, Nizozemska) odgovori:

Zoper evropske naloge za prijetje, ki jih izda državno tožilstvo zaradi izvršitve kazni odvzema prostosti, naložene s pravnomočno sodbo, se lahko vloži podobno pravno sredstvo, kot je tisto, ki ga je treba vložiti v primeru evropskih nalogov, izdanih za namene izvedbe kazenskega pregona.


1      Jezik izvirnika: španščina.


2      Okvirni sklep Sveta z dne 13. junija 2002 o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 19, zvezek 6, str. 34), kakor je bil spremenjen z Okvirnim sklepom Sveta 2009/299/PNZ z dne 26. februarja 2009 (UL 2009, L 81, str. 24) (v nadaljevanju: Okvirni sklep).


3      Sodba z dne 27. maja 2019, C‑508/18 in C‑82/19 PPU, EU:C:2019:456; v nadaljevanju: sodba OG in PI (državni tožilstvi v Lübecku in Zwickauu).


4      Zadevi C‑508/18 in C‑82/19 PPU, EU:C:2019:337; v nadaljevanju sklepni predlogi v zadevah OG in PI (državni tožilstvi v Lübecku in Zwickauu).


5      Zadeva C‑509/18, EU:C:2019:338; v nadaljevanju: sklepni predlogi PF (generalni državni tožilec v Litvi).


6      Zadeva C‑489/19 PPU, NJ (državno tožilstvo na Dunaju); EU:C:2019:849; v nadaljevanju: sodba NJ (državno tožilstvo na Dunaju).


7      Moniteur belge z dne 22. decembra 2003, str. 60075.


8      V različici, spremenjeni s členom 13 wet van 11 juli 2018 houdende diverse bepalingen in strafzaken (zakon z dne 11. julija 2018 o različnih določbah v kazenskih zadevah) (Moniteur belge z dne 18. julija 2018, str. 57582; v nadaljevanju: zakon iz leta 2018).


9      Določba člena 12 zakona iz leta 2018.


10      V skladu s predložitveno odločbo je bila oseba ZB obsojena na zaporno kazen tridesetih mesecev in enega leta.


11      Zadeva C‑509/18, EU:C:2019:457; v nadaljevanju: sodba PF (generalni državni tožilec v Litvi).


12      Sklepni predlogi v zadevah C‑566/19 PPU in C‑626/19 PPU, točka 84.


13      Tako je bilo v zadevi, o kateri je bilo odločeno s sodbo NJ (državno tožilstvo na Dunaju).


14      Člen 2(1) Okvirnega sklepa.


15      Sodba NJ (državno tožilstvo na Dunaju), točka 44.


16      Člen 26(1) Okvirnega sklepa.


17      Tako je tudi v primeru, da se ENP izda šele po izdaji NNP, v katerem je pravosodni organ opravil presojo sorazmernosti. V tem primeru se sklicujem na točko 80 sklepnih predlogov v zadevah C‑566/19 PPU in C‑626/19 PPU.


18      Okvirni sklep Sveta z dne 27. novembra 2008 o uporabi načela vzajemnega priznavanja sodb v kazenskih zadevah, s katerimi so izrečene zaporne kazni ali ukrepi, ki vključujejo odvzem prostosti, za namen njihovega izvrševanja v Evropski uniji (UL 2008, L 327, str. 27).