Tožba, vložena 10. junija 2008 - Komisija Evropskih skupnosti proti Italijanski republiki

(Zadeva C-249/08)

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: K. Banks in C. Cattabriga, zastopnika)

Tožena stranka: Italijanska republika

Predlogi tožeče stranke:

Ugotovi naj se, da Italijanska republika

s tem ko ni v zadostni meri preverjala, opravljala inšpekcije in nadzirala, na njenem ozemlju ter v morskih vodah, ki so pod njeno suverenostjo in jurisdikcijo, izvajanje ribolova, zlasti glede spoštovanja določb, ki urejajo obdržanje na krovu ter uporabo visečih mrež in

s tem ko ni v zadostni meri zagotovila sprejetje ustreznih ukrepov glede odgovornih za kršitve predpisov Skupnosti s področja obdržanja na krovu ter uporabe visečih mrež, zlasti z uporabo odvračilnih kazni zoper zgoraj navedene osebe,

ni izpolnila obveznosti iz člena 1(1) Uredbe Sveta (EGS) št. 2241/87¹ z dne 23. julija 1987 o uvedbi določenih ukrepov nadzora za ribolovne dejavnosti in člena 2(1) ter člena 31(1) in (2) Uredbe Sveta (EGS) št. 2847/93² z dne 12. oktobra 1993 o oblikovanju nadzornega sistema na področju skupne ribiške politike;

Italijanski republiki naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

1.    Vse od uvedbe leta 1992, je italijansko ribiško ladjevje sistematično in množično kršilo prepoved obdržanja na krovu in uporabe visečih mrež daljših od 2,5 km, in od leta 2001, katerekoli dolžine.

2.    Po mnenju Komisije se lahko obseg in teža pojava neposredno pripišeta neučinkovitosti italijanskega sistema, ki nadzira spoštovanje te prepovedi, in neprimernosti sankcij, ki so v italijanskem pravnem redu določene za njeno kršitev.

3.    Komisija v zvezi s tem opozarja, da nadzor nad uporabo visečih mrež opravlja več organov, ki so medsebojno v konkurenci, opravljanje nadzora pa je glede na ostale naloge, ki so zaupane tem organom, manj pomembna naloga, ki jo opravljajo brez ustreznega usklajevanja. Pomanjkanje človeških virov, časa ter potrebnih sredstev tako onemogoča učinkovit nadzor.

4.    Ni tudi primernega načrtovanja in strateškega planiranja dejavnosti nadzora uporabe visečih mrež. Komisija glede tega navaja, da bi moral biti nadzor skrbno načrtovan glede na posebne dejavnike tveganja ter biti del celostne, povezane in razumne strategije. Poleg tega bi se moral bolj osredotočiti na nekatera obdobja leta ter na natančno določene dežele in kraje. Italijanski organi pa trenutno ne opravljajo nič od tega.

5.    Organi zadolženi za nadzor uporabe mrež za lovljenje mečaric [spadara] poleg tega nimajo dostopa do podatkov o položaju ribiških plovil, zbranih s satelitskim sistemom nadzora ribiških ladij (SNRL), določenem v členu 3 Uredbe št. 2847/93. Preiskava, ki jo je opravila Komisija je pokazala, da veliko število ribiških ladij še nima naprav za določitev položaja preko satelita, ki so potrebne za delovanje sistema SNRL. Glede zbiranja, uvedbe računalniško podprtih ladijskih dnevnikov, deklaracij o iztovarjanju ter potrdil o prodaji, določenih v Uredbi št. 2847/93 in, a fortiori, navzkrižne analize teh podatkov ter podatkov pridobljenih s sistemom SNRL, je to vse prej kot učinkovito.

6.    Če se nadzorna dejavnost, ki jo v zvezi z uporabo mrež za lovljenje mečaric izvršujejo italijanski organi zdi povsem nezadovoljiva, je prav tako neučinkovit pregon kršitev določb Skupnosti v zvezi z obdržanjem na krovu in uporabo teh mrež.

7.    Komisija v zvezi s tem opozarja, prvič, kako italijanska zakonodaja, ki velja na področju sankcij, v nasprotju s tem, kar je določeno v členu 9(a) Uredbe št. 3094/86³ in v določbah, ki so pozneje povzele in razširile vsebino tega člena, v bistvu prepoveduje le uporabo ali poskus uporabe visečih mrež, ne pa samega obdržanja teh mrež na krovu.

8.    Drugič, kadar je kršitev prepovedi uporabe visečih mrež dejansko ugotovljena, krajevni nadzorni organi tega ne sporočijo pristojnim organom, predvsem zaradi obstoječih družbenih pritiskov, tako da ta kršitev sploh ni učinkovito preganjana in sankcionirana. Število in višina kazni tako ostajata neprimerno majhna.

9.    Komisija zato meni, da je v veliki meri dokazano, da je nadzorni in sankcijski sistem, ki se uporablja v Italiji za zagotovitev spoštovanja določb Skupnosti na področju visečih mrež povsem nezadosten za zagotovitev izpolnitve obveznosti, ki so državam članicam naložene s členi 1(1) Uredbe št. 2241/87, 2(1), in 31(1) in (2) Uredbe št. 2847/93.

____________

¹ - UL L 207, str. 1.

² - UL L 261, str. 1.

³ - Uredbo Sveta (EGS) št. 3094/86 z dne 7. oktobra 1986 o določitvi nekaterih tehničnih ukrepov za ohranitev ribolovnih virov (UL L 288, str. 1)