SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE

(prvi senat)

z dne 9. junija 2009

Zadeva F-12/08

Thierry Nardin

proti

Evropskemu parlamentu

„Javni uslužbenci – Uradniki – Osebni prejemki – Izselitveni dodatek – Nepodelitev – Pogoj iz člena 4(1)(a) Priloge VII h Kadrovskim predpisom – Predlog za razglasitev ničnosti – Nezakonitost postopka zaposlovanja – Brezpredmetnost – Odškodninski zahtevek“

Predmet:      Tožba, vložena na podlagi členov 236 ES in 152 AE, s katero T. Nardin v bistvu predlaga razglasitev ničnosti odločbe Evropskega parlamenta z dne 2. aprila 2007 o določitvi njegovih „pravic v zvezi z nastopom službe“ in zavrnitvi pravice do izselitvenega dodatka ter naložitev Parlamentu, naj izplača izselitveni dodatek od aprila 2007 in 10.000 EUR za povrnitev nepremoženjske škode, ki naj bi jo utrpel.

Odločitev:      Tožba se zavrne. Tožeča stranka in Parlament nosita lastne stroške. Komisija Evropskih skupnosti, intervenientka v podporo predlogom Parlamenta, nosi lastne stroške.

Povzetek

1.      Uradniki – Osebni prejemki – Izselitveni dodatek – Predmet – Pogoji za podelitev – Neobstoj običajnega prebivališča ali glavne poklicne dejavnosti v kraju zaposlitve pred nastopom službe – Pojem

(Kadrovski predpisi za uradnike, Priloga VII, člen 4(1)(a))

2.      Uradniki – Tožba – Razlogi – Tožbeni razlog v zvezi z nezakonitostjo postopka zaposlovanja zadevne osebe

1.      Razlog za obstoj izselitvenega dodatka iz člena 4(1)(a) Priloge VII h Kadrovskim predpisom je nadomestiti posebne izdatke in neugodnosti, ki so posledica stalnega opravljanja dela v državi, v kateri uradnik ni vzpostavil trajnih vezi pred začetkom dela. Kadar se – za sklepanje na obstoj takih vezi – od zadevne osebe zahteva, da je v državi Skupnosti, v kateri bo v prihodnje zaposlena, običajno delala celotno opredeljeno obdobje, to pomeni, da poklicne storitve, ki jih je opravljala v drugih državah in zaradi katerih je bila v tem obdobju občasno za krajši čas odsotna, ne zadostujejo, da opravljanje glavne poklicne dejavnosti uradnika v državi zaposlitve ne bi več štelo za običajno.

(Glej točki 32 in 33.)

Napotitev na:

Sodišče: 9. oktober 1984, Witte proti Parlamentu, 188/83, Recueil, str. 3465, točka 11;

Sodišče prve stopnje: 14. december 1995, Diamantaras proti Komisiji, T-72/94, RecFP, str. I-A-285 in II-865, točka 51 in navedena sodna praksa.

2.      Uradnik se ne more sklicevati na nezakonitost postopka, po katerem ga je institucija Skupnosti zaposlila, da bi predlagal razglasitev ničnosti njene odločbe o določitvi njegovih pravic v zvezi z nastopom službe in zavrnitvi pravice do izselitvenega dodatka, ker ni zadostne vzročne zveze med postopkom zaposlovanja zadevne osebe in sporno odločbo. Na podlagi nepravilnosti, povezanih s postopkom zaposlovanja, bi bilo mogoče podpreti kvečjemu predloge za razglasitev ničnosti odločbe o zaposlitvi; vprašanje zakonitosti odločitve o določitvi pravic uradnika v zvezi z nastopom službe pa se razlikuje od zakonitosti postopka, po katerem je navedena institucija zadevno osebo zaposlila.

(Glej točko 39.)