SKLEP SODIŠČA ZA USLUŽBENCE
(drugi senat)
z dne 8. novembra 2011
Zadeva F‑92/09 DEP
U
proti
Evropskemu parlamentu
„Postopek – Odmera stroškov – Odločba o zavrnitvi pritožbe – Postopek za izdajo začasne odredbe“
Predmet: Predlog za odmero stroškov, ki ga je U Sodišču za uslužbence predložil na podlagi člena 92(1) Poslovnika.
Odločitev: Znesek stroškov, ki jih Parlament povrne tožeči stranki, se določi na 23.670 EUR, pri čemer se navedenemu znesku prištejejo zamudne obresti od datuma vročitve tega sklepa do datuma plačila, in sicer po obrestni meri, ki jo Evropska centralna banka določi za glavne operacije refinanciranja in velja v navedenem obdobju, povečani za dve odstotni točki.
Povzetek
1. Postopek – Stroški – Odmera – Stroški, ki se lahko povrnejo – Pojem – Nujni izdatki, ki jih imajo stranke
(Poslovnik Sodišča za uslužbence, člen 91(b))
2. Postopek – Stroški – Odmera – Dejavniki, ki jih je treba upoštevati
(Poslovnik Sodišča za uslužbence, člen 91(b))
3. Postopek – Stroški – Odmera – Stroški, ki se lahko povrnejo – Nujni izdatki, ki jih imajo stranke
(člena 278 PDEU in 279 PDEU; Poslovnik Sodišča za uslužbence, člen 91(b))
4. Postopek – Stroški – Odmera – Stroški, ki se lahko povrnejo – Nujni izdatki, ki jih imajo stranke
(Poslovnik Sodišča za uslužbence, člen 91(b); Kadrovski predpisi za uradnike, člen 91(4))
5. Postopek – Stroški – Odmera – Stroški, ki se lahko povrnejo – Pojem – Stroški, ki jih imajo stranke pred vložitvijo tožbe – Izključitev
(Poslovnik Sodišča za uslužbence, člen 91(b))
6. Postopek – Stroški, ki se lahko povrnejo – Stroški, nastali na podlagi postopka odmere stroškov – Ustavitev postopka
(Poslovnik Sodišča za uslužbence, člena 86 in 92)
7. Postopek – Stroški – Odmera – Zamudne obresti
1. Iz člena 91(b) Poslovnika Sodišča za uslužbence izhaja, da so stroški, ki se lahko povrnejo, omejeni na stroške zaradi postopka pred Sodiščem za uslužbence in stroške, ki so bili nujni zaradi tega postopka. Poleg tega mora tožeča stranka predložiti dokazila, iz katerih je razvidna dejanskost stroškov, katerih povračilo zahteva.
(Glej točko 37.)
2. Sodišče Unije ni pooblaščeno za določanje višine honorarjev, ki jih stranke dolgujejo svojim odvetnikom, temveč za določitev zneska, do višine katerega se navedena plačila lahko izterjajo od stranke, ki ji je naloženo plačilo stroškov. Sodišču Unije pri odločanju o predlogu za odmero stroškov ni treba upoštevati nacionalne tarife, ki določa plačila odvetnikov, niti morebitnega sporazuma, ki ga v zvezi s tem sklenejo zainteresirana stranka in njeni zastopniki ali svetovalci.
Če v pravu Unije ni predpisov o tarifah, mora sodišče samo presoditi podatke o primeru ob upoštevanju predmeta in narave spora, njegovega pomena z vidika prava Unije ter težav primera, obsega dela, ki ga je sodni postopek lahko zahteval od zastopnikov ali svetovalcev, in gospodarskih interesov, ki jih je spor imel za stranke.
(Glej točki 38 in 39.)
3. Velja, da honorarjev, ki jih stranke dolgujejo svojim odvetnikom in se nanašajo na čas po ustnem postopku, ni mogoče šteti med stroške, ki se lahko povrnejo. To zlasti velja za honorarje, ki se zahtevajo za preučitev sodb in pripravo pritožb. Vendar iz členov 278 PDEU in 279 PDEU izhaja, da je namen postopka za izdajo začasne odredbe urediti začasni položaj v okviru ugotovitvenega postopka in pred sprejetjem odločitve o njem. Sicer nujnost, da se v ugotovitvenem postopku upoštevajo stroški, povezani s preučitvijo predložitvenega sklepa, izhaja iz tega, da ti postopki niso ločeni in neodvisni drug od drugega, saj se nanašajo na isto zadevo in imajo zato skupne bistvene elemente.
(Glej točko 46.)
Napotitev na:
Splošno sodišče Evropske unije: 31. marec 2011, Tetra Laval proti Komisiji, T‑5/02 DEP in T‑80/02 DEP, točka 77.
4. Kar zadeva stroške, ki se lahko povrnejo, se storitev, povezana z branjem odločbe o zavrnitvi pritožbe, a priori nanaša na predhodno fazo ugotovitvenega postopka. Ker pa je bil postopek pred Sodiščem za uslužbence izjemoma uveden na podlagi člena 91(4) Kadrovskih predpisov, torej takoj po vložitvi pritožbe in preden je organ, pristojen za imenovanja, o njej odločil, je za nadaljevanje ugotovitvenega postopka nujno, da se tožeča stranka s to odločbo, sprejeto med postopkom, seznani in oceni njene posledice.
(Glej točko 47.)
5. Kot stroške, ki v postopku niso bili nujni, je treba izključiti odvetniške stroške, ki se nanašajo na obdobja, med katerimi ni bil napovedan noben postopkovni akt.
(Glej točko 48.)
Napotitev na:
Sodišče: 6. januar 2004, Mulder in drugi proti Svetu in Komisiji, C‑104/89 DEP, točka 47; sodba Willeme proti Komisiji, točka 37;
Splošno sodišče Evropske unije: 21. december 2010, Le Levant 015 in drugi proti Komisiji, T‑34/02 DEP, točka 33.
6. Člen 92 Poslovnika Sodišča za uslužbence v zvezi s sporom glede stroškov v nasprotju s členom 86 navedenega poslovnika ne določa, da sodba ali sklep, s katerima se postopek konča, vsebujeta odločbo o stroških. Če bi namreč sodišče Unije na podlagi člena 92 Poslovnika odločilo o sporu glede stroškov v postopku v glavni stvari in ločeno o novih stroških v okviru tega spora, bi mu bil po potrebi lahko pozneje v odločanje predložen nov spor glede novih stroškov. Zato ni treba ločeno odločati o stroških in honorarjih, priglašenih v tem postopku odmere stroškov pri Sodišču za uslužbence. Vendar pa mora sodišče Unije pri določanju stroškov, ki se lahko povrnejo, upoštevati vse okoliščine zadeve do sprejetja sklepa o odmeri stroškov.
(Glej točke od 63 do 65.)
Napotitev na:
Sodišče za uslužbence: 26. april 2010, Schönberger proti Parlamentu, F‑7/08 DEP, točke od 45 do 47.
7. V skladu s členom 92 Poslovnika Sodišča za uslužbence je to izključno pristojno za ugotavljanje obveznosti plačila zamudnih obresti v zvezi z naložitvijo stroškov, ki jo izreče, in za določitev obrestne mere, ki se uporabi.
(Glej točko 67.)
Napotitev na:
Sodišče za uslužbence: 10. november 2009, X proti Parlamentu, F‑147/08 DEP, točka 35.