Language of document :

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Judecătoria Rădăuţi (Romunija) 3. decembra 2018 – OF/PG

(Zadeva C-759/18)

Jezik postopka: romunščina

Predložitveno sodišče

Judecătoria Rădăuţi

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: OF

Tožena stranka: PG

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali je treba člen 3(1) Uredbe (ES) št. 2201/20031 razlagati tako, da je v primeru, da tožena stranka ne uveljavlja ugovora o mednarodni nepristojnosti romunskih sodišč za odločanje o zadevi, katere predmet je „razveza zakonske zveze, če imata zakonca mladoletnega otroka“, to enakovredno njenemu tihemu soglasju, da lahko o zadevi odloči sodišče, kateremu je zadevo predložila tožeča stranka, če imata stranki običajno prebivališče v drugi državi članici [Evropske unije] (v tem primeru v Italiji), zahtevek pa je bil vložen pri pravosodnem organu države, katere državljanki sta stranki?

Ali je treba člen 3(1) in člen 17 Uredbe (ES) št. 2201/2003 razlagati tako, da sodišče mora ali sme po uradni dolžnosti uveljavljati ugovor o mednarodni nepristojnosti romunskih sodišč za odločanje o „razvezi zakonske zveze, če imata zakonca mladoletnega otroka“ ob neobstoju dogovora med strankama s prebivališčem v drugi državi članici [Evropske unije] (v tem primeru v Italiji) o izbiri pristojnega sodišča (s posledično zavrnitvijo zahtevka, ker ne spada pod pristojnost romunskih sodišč), s prednostjo pred določbami iz člena 915(2) Codul del procedură civilă (zakonik o civilnem postopku), po katerih se lahko uveljavi ugovor o izključni krajevni nepristojnosti Judecătoria Rădăuţi (Prvostopenjsko sodišče v Rădăuţiju, Romunija) [pri čemer se posledično zavrne pristojnost za odločanje v korist Judecătoria Sectorului 5 Bucureşti (Prvostopenjsko sodišče sektorja 5 v Bukarešti, Romunija) in se o zadevi meritorno odloči], zlasti zato, ker so navedeni členi manj ugodni od določbe notranjega prava [člen 915(2) Codul de procedură civilă (zakonik o civilnem postopku)]?

Ali je treba izraz iz člena 12(1)(b) Uredbe (ES) št. 2201/2003, in sicer „so zakonca in nosilci starševske odgovornosti pristojnost sodišč sprejeli […] na drugačen nedvoumen način v trenutku, ko se je pred sodiščem začel postopek“, razlagati tako, da če stranki, ki običajno prebivata v drugi državi članici [Evropske unije] (v tem primeru Italiji), izbereta pristojno sodišče za odločanje o zahtevku za razvezo zakonske zveze v državi, katere državljanki sta, [Judecătoria Rădăuţi (prvostopenjsko sodišče v Rădăuţiju)], je to sodišče samodejno pristojno za odločanje o delih zahtevka v zvezi z „izvajanjem starševske odgovornosti, prebivališčem otroka in določitvijo prispevka staršev za stroške, povezane z varstvom in vzgojo otroka“?

Ali je treba pojem „starševska odgovornost“ iz člena 2, točka 7 in člena 12 Uredbe (ES) št. 2201/2003 razlagati tako, da vključuje tudi pojma „starševska skrb“ iz člena 483 Codul civil (civilni zakonik), „prebivališče otroka“, ki ga ureja člen 400 Codul civil (civilni zakonik), in „prispevek staršev za stroške, povezane z varstvom in vzgojo otroka“, ki ga ureja člen 402 Codul civil (civilni zakonik)?

____________

1 Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 19, zvezek 6, str. 243).