Language of document : ECLI:EU:F:2008:26

SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE (drugi senat)

z dne 6. marca 2008

Zadeva F-46/06

Carina Skareby

proti

Komisiji Evropskih skupnosti

„Javni uslužbenci – Uradniki – Ocenjevanje – Karierno ocenjevalno poročilo – Ocenjevalno obdobje 2004 – Cilji – Obveznost obrazložitve – Očitna napaka pri presoji“

Predmet: Tožba, vložena na podlagi člena 236 ES in člena 152 AE, s katero C. Skareby v bistvu predlaga, prvič, naj se za nično razglasi karierno ocenjevalno poročilo za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2004 in, drugič, naj se Komisiji naloži, da ji plača odškodnino za poklicno, premoženjsko in nepremoženjsko škodo, ki naj bi jo utrpela.

Odločitev: Tožba se zavrne. Vsaka stranka nosi svoje stroške.

Povzetek

1.      Uradniki – Ocena – Karierno ocenjevalno poročilo – Sestava – Pošiljanje osnutka kariernega ocenjevalnega poročila

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 43)

2.      Uradniki – Ocena – Karierno ocenjevalno poročilo – Obveznost določitve ciljev, ki jih je treba doseči – Obseg

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 43)

3.      Uradniki – Ocena – Karierno ocenjevalno poročilo – Sestava – Zamuda

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 43)

4.      Uradniki – Tožba – Tožbeni razlogi

5.      Uradniki – Ocena – Karierno ocenjevalno poročilo – Potrebno ujemanje med analitičnimi ocenami in komentarji

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 43)

6.      Uradniki – Ocena – Karierno ocenjevalno poročilo – Sodni nadzor – Omejitve

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 43)

7.      Uradniki – Tožba – Tožbeni razlogi

1.      V skladu s členom 3(1), šesti pododstavek, Splošnih določb za izvajanje v zvezi z zunanjo službo Komisije, ki jih je sprejela Komisija, se karierno ocenjevalno poročilo, ki sta ga dokončala drugi ocenjevalec in potrjevalec, pošlje osebi na delovnem mestu. V navedenih splošnih določbah za izvajanje ni določeno, da se osnutek kariernega ocenjevalnega poročila tej osebi pošlje pred dokončanjem.

Uradnik se torej ne more opirati na primerjavo med osnutkom kariernega ocenjevalnega poročila in kariernim ocenjevalnim poročilom za zadevno referenčno obdobje, da bi predlagal razglasitev ničnosti tega poročila na podlagi razlike med ocenami v teh dveh dokumentih, ker pošiljanje osnutka kariernega ocenjevalnega poročila ni del postopka sestave zadevnega kariernega ocenjevalnega poročila v pravem pomenu. Ocenjevalcem torej v kariernem ocenjevalnem poročilu ni treba pojasniti razlogov za spremembo ocen v primerjavi z ocenami v osnutku kariernega ocenjevalnega poročila.

(Glej točki 54 in 58.)

2.      Iz člena 8(5), četrti pododstavek, Splošnih določb za izvajanje člena 43 Kadrovskih predpisov, ki jih je sprejela Komisija, izhaja, da mora uprava osebi na delovnem mestu določiti cilje in merila za ocenjevanje. V skladu s to določbo se mora uradni pogovor, ki ga imata ocenjevalec in oseba na delovnem mestu ob začetku vsakega ocenjevalnega obdobja, nanašati ne samo na ocenjevanje dela navedene osebe v referenčnem obdobju, ki traja od 1. januarja do 31. decembra leta pred letom, v katerem se opravlja ocenjevanje, ampak tudi na določitev ciljev za leto, ki sledi referenčnemu obdobju. Ti cilji so referenčna podlaga za ocenjevanje učinkovitosti.

(Glej točko 64.)

Napotitev na:

Sodišče za uslužbence: 13. december 2007, Sundholm proti Komisiji, F-42/06, še neobjavljena v ZOdl. JU, točka 31.

3.      Kariernega ocenjevalnega poročila ni mogoče razglasiti za nično samo zato, ker je bilo sestavljeno prepozno, razen v izjemnih okoliščinah. Čeprav zamuda pri sestavi kariernega ocenjevalnega poročila lahko po potrebi daje zadevnemu uradniku pravico do odškodnine, ne more vplivati na veljavnost kariernega ocenjevalnega poročila niti ne more posledično utemeljiti razglasitve njegove ničnosti.

(Glej točko 75.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 7. maj 2003, Den Hamer proti Komisiji, T-278/01, RecFP, str. I-A-139 in II-665, točka 32; 13. december 2005, Cwik proti Komisiji, združene zadeve T-155/03, T-157/03 in T-331/03, ZOdl. JU, str. I-A-411 in II‑1865, točka 96; 7. marec 2007, Sequeira Wandschneider proti Komisiji, T‑110/04, še neobjavljena v ZOdl., točka 39.

4.      Ni pomembno, da se je tožeča stranka prepozno sklicevala na neobstoj ali nezadostnost obrazložitve akta institucije, saj ga sodišče Skupnosti kot razlog javnega reda lahko in celo mora v vsakem primeru preizkusiti po uradni dolžnosti. Nobeni tožeči stranki se ne sme preprečiti sklicevanja na ta tožbeni razlog le zato, ker ga ni navedla v eni od prejšnjih faz.

(Glej točko 96.)

Napotitev na:

Sodišče: 20. februar 1997, Komisija proti Daffixu, C-166/95 P, Recueil, str. I‑983, točka 24;

Sodišče prve stopnje: 21. maj 1996, Kaps proti Sodišču, T-153/95, RecFP, str. I‑A-233 in II-663, točka 75; 3. oktober 2006, Nijs proti Računskemu sodišču, T-171/05, ZOdl. JU, str. I-A-2-195 in II-A-2-999, točki 31 in 32.

5.      Karierno ocenjevalno poročilo ni očitno nepovezano, če nekatere rubrike navedenega poročila vsebujejo pozitivno vrednotenje, ki ji nasprotuje kritična pripomba. Ni namreč očitno nepovezano, če se na splošno prizna kakovost dela uradnika, vendar se hkrati poudarijo nekatere njegove slabosti ali težave.

(Glej točko 103.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 13. julij 2006, Vounakis proti Komisiji, T-165/04, ZOdl. JU, str. I-A-2-155 in II-A-2-735, točka 94.

6.      Sodišče prve stopnje s svojo presojo ne more nadomestiti presoje oseb, odgovornih za oceno dela ocenjevane osebe. Institucije Skupnosti imajo namreč široko diskrecijsko pravico pri ocenjevanju dela svojih uradnikov. Vrednostne sodbe o uradnikih v kariernih ocenjevalnih poročilih so izključene iz sodnega nadzora, ki se izvaja samo v zvezi z morebitnimi postopkovnimi nepravilnostmi, očitno napačnimi dejstvi v ocenah uprave in morebitno zlorabo pooblastil.

(Glej točko 119.)

Napotitev na:

Sodišče: 1. junij 1983, Seton proti Komisiji, združene zadeve 36/81, 37/81 in 218/81, Recueil, str. 1789, točka 23;

Sodišče prve stopnje: 10. december 1992, Williams proti Računskemu sodišču, T‑33/91, Recueil, str. II-2499, točka 43; 4. maj 2005, Schmit proti Komisiji, T‑144/03, ZOdl. JU, str. I-A-101 in II-465, točka 70.

7.      Za zlorabo pooblastil – pri čemer je zloraba postopka le ena oblika – gre le, če obstajajo objektivni, upoštevni in skladni indici, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti, da je cilj izpodbijanega akta drugačen od cilja, ki mu je dodeljen na podlagi določb Kadrovskih predpisov, ki se uporabljajo.

V zvezi s tem ni dovolj navesti nekatera dejstva v podporo svojih trditev, temveč je treba navesti dovolj natančne, objektivne in skladne indice, ki lahko podprejo resničnost ali vsaj verjetnost teh dejstev, saj brez teh indicev ni mogoče izpodbijati vsebinske pravilnosti trditev stranke.

(Glej točki 156 in 157.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 5. julij 2000, Samper proti Parlamentu, T-111/99, RecFP, str. I-A-135 in II-611, točka 64; 19. september 2001, E proti Komisiji, T-152/00, RecFP, str. I-A-179 in II-813, točka 69.