SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE
(drugi senat)

z dne 29. septembra 2011

Zadeva F‑114/10

Carlos Bowles, Emmanuel Larue

in

Sarah Whitehead

proti

Evropski centralni banki (ECB)

„Javni uslužbenci – Uslužbenci ECB – Splošna prilagoditev plač – Metoda izračuna – Začasni podatki – Gospodarska in finančna kriza – Posebne okoliščine – Akt, ki posega v položaj – Plačilni list – Začasni akt“

Predmet:      Tožba, vložena na podlagi člena 36.2 Protokola o statutu Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke, priloženega Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, s katero C. Bowles, E. Larue in S. Whitehead predlagajo razglasitev ničnosti svojih plačilnih listov za januar 2010 in naslednje mesece v delu, iz katerega je razvidna splošna dvoodstotna prilagoditev plač za leto 2010, ter naložitev ECB, naj jim plača odškodnino, ki ustreza povišanju njihove plače in vseh drugih izpeljanih finančnih pravic za 0,1 % od januarja 2010, skupaj z zamudnimi obrestmi, škodi zaradi izgube kupne moči, določene ex aequo et bono in začasno v znesku 5000 EUR za vsako tožečo stranko, in nepremoženjski škodi, določeni ex aequo et bono v znesku 5000 EUR za vsako tožečo stranko.

Odločitev:      Odločbe ECB, da se od 1. januarja 2010 za 2 % povišajo osebni prejemki tožečih strank, kar je razvidno iz njihovih plačilnih listov za januar 2010 in naslednje mesece, se razglasijo za nične. V preostalem se tožba zavrne. ECB nosi vse stroške.

Povzetek

1.      Uradniki – Uslužbenci Evropske centralne banke – Pravno sredstvo – Akt, ki posega v položaj – Pojem

(Protokol o Statutu Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke, člen 36; Pogoji za zaposlitev v Evropski centralni banki, člen 13)

2.      Uradniki – Uslužbenci Evropske centralne banke – Osebni prejemki – Metoda izračuna za splošno prilagoditev osebnih prejemkov – Diskrecijska pravica uprave – Meje

3.      Uradniki – Pravno sredstvo – Odškodninska tožba – Razglasitev ničnosti izpodbijanega nezakonitega akta – Primerno povračilo nepremoženjske škode

1.      Čeprav plačilni listi kot taki nimajo značilnosti akta, ki posega v položaj, so finančni odraz individualnih pravnih odločitev, ki jih je sprejela uprava za uporabo splošnih aktov, sprejetih na področju osebnih prejemkov.

Začasni akt na področju osebnih prejemkov, ki ga sprejme Svet Evropske centralne banke, lahko posega v položaj, če ima njegovo sprejetje pravne učinke, ki lahko vplivajo na interese zadevnih oseb s tem, da bistveno spreminjajo njihov pravni položaj v obdobju, v katerem se uporablja.

(Glej točki 42 in 50.)

Napotitev na:

Sodišče za uslužbence: 24. junij 2008, Cerafogli in Poloni proti ECB, F‑116/05, točka 51; 28. oktober 2010, Cerafogli proti ECB, F‑96/08, točki 33 in 34 ter navedena sodna praksa.

2.      Obvestilo z dne 11. junija 2008, naslovljeno „Metodologija Evropske centralne banke za splošno prilagoditev plač v obdobju od januarja 2009 do decembra 2011“, ne predvideva možnosti, da Evropska centralna banka – razen v primeru, ko končni rezultat uporabe metode, opisane v navedenem obvestilu, ni v skladu z njeno politiko obvladovanja plač – ne upošteva začasnih podatkov, kot so podatki Eurostata, ki jih je Komisija objavila 31. oktobra 2009 v zvezi z gibanjem plač v referenčni skupini „institucije in organi Evropske unije“. Nasprotno, v eni od opomb v obvestilu z dne 11. junija 2008 je zapisano, da so taki začasni podatki sprejemljivi, ker Svet podatke o institucijah Evropske unije odobri konec decembra vsako leto. Zato bi Evropska centralna banka morala upoštevati stopnjo 3,6 %, ki je zadnja stopnja, ki jo je Komisija objavila 31. oktobra 2009, in to čeprav je bila stopnja prilagoditve osebnih prejemkov uradnikov in drugih uslužbencev Unije, ki jo je Svet nazadnje sprejel, drugačna.

Da ne bi odvzeli polnega učinka posebnemu postopku, ki Svetu ECB omogoča, da ne upošteva rezultatov metode izračuna splošne prilagoditve plač, če je ta v nasprotju z usmeritvijo Evropske centralne banke na področju politike obvladovanja plač in če ne obstajajo druge posebne določbe ali odstopanja, iz obvestila z dne 11. junija 2008 ni mogoče sklepati, da njegov cilj in duh Evropski centralni banki dovoljujeta, da v primeru hude gospodarske krize ne upošteva jasnih in nedvoumnih pogojev v opombi.

(Glej točki 67 in 70.)

3.      Razglasitev ničnosti nezakonitega akta se lahko sama po sebi šteje za primerno in načeloma zadostno odškodnino za kakršno koli nepremoženjsko škodo, ki jo je ta akt lahko povzročil, razen če tožeča stranka dokaže, da je utrpela nepremoženjsko škodo, ki jo je mogoče ločiti od nezakonitosti, na kateri temelji razglasitev ničnosti sporne odločbe, in ki je s to razglasitvijo ničnosti ne bi bilo mogoče v celoti povrniti.

(Glej točko 81.)

Napotitev na:

Sodišče: 7. februar 1990, Culin proti Komisiji, C‑343/87, točke od 27 do 29;

Splošno sodišče Evropske unije: 9. december 2010, Komisija proti Stracku, T‑526/08 P, točka 58.