SKLEP SODIŠČA ZA USLUŽBENCE

(drugi senat)

z dne 19. julija 2011

Zadeva F‑105/10

Eberhard Bömcke

proti

Evropski investicijski banki

„Intervencija – Nedopustnost spora o glavni stvari – Sposobnost biti stranka v postopku – Predmet intervencije – Interes za intervencijo – Razrešitev enega od predstavnikov osebja – Pooblastilo za zastopanje“

Predmet:      Tožba, vložena na podlagi člena 270 PDEU in člena 41 Poslovnika Evropske investicijske banke, s katero E. Bömcke predlaga zlasti razglasitev ničnosti odločbe z dne 12. oktobra 2010 o njegovi razrešitvi kot predstavnika osebja.

Odločitev:      Predlog za intervencijo kolegija predstavnikov osebja Evropske investicijske banke (EIB) se zavrže. J.‑P. Bodson, E. Kourgias, M. Sutil in P. Vanhoudt smejo intervenirati v zadevi Bömcke proti EIB (F‑105/10) v podporo predlogom EIB. Predlogom za zaupno obravnavanje nekaterih listin ali delov listin iz spisa, ki sta jih vložila E. Bömcke in EIB, se začasno ugodi. Sodni tajnik bo strankam, ki smejo intervenirati, predložil nezaupno različico vsakega procesnega akta, ki je bil vročen strankam. Za stranke, ki smejo intervenirati, bo določen rok za vložitev morebitnega ugovora zoper predlog za zaupno obravnavanje. Odločba o utemeljenosti navedenega predloga se pridrži. Po odločbi o utemeljenosti predloga za zaupno obravnavanje bo za stranke, ki smejo intervenirati, določen rok za predložitev intervencijske vloge, brez poseganja v možnost za njeno poznejšo dopolnitev, če bo ta potrebna. Kolegij predstavnikov osebja EIB nosi svoje stroške. Stroški tožečih strank se pridržijo.

Povzetek

1.      Postopek – Intervencija – Učinki nedopustnosti tožbe v glavni stvari

2.      Postopek – Predlog za intervencijo – Zahteve obličnosti – Predlogi v podporo ali za zavrnitev predlogov tožeče stranke

(Poslovnik Sodišča za uslužbence, člena 109(2)(e) in 110(4))

3.      Postopek – Intervencija – Osebe, ki imajo upravičen interes – Kolegij predstavnikov osebja Evropske investicijske banke – Nesposobnost biti stranka v sporu – Nedopustnost

4.      Postopek – Intervencija – Pogoji za dopustnost – Neposredni in dejanski interes – Spor v zvezi z volitvami predstavnikov osebja institucije – Status volilnega upravičenca

1.      Če je mogoče predlog za intervencijo zavrniti, kadar je tožba v glavni stvari taka, da jo je treba razglasiti za nedopustno, ne da bi se odločalo o njeni vsebini, ta rešitev izhaja iz predpostavke, da je tožba v glavni stvari očitno nedopustna.

(Glej točko 6.)

2.      Pogoji za dopustnost predloga za intervencijo so navedeni v členu 109 Poslovnika Sodišča za uslužbence, ki v odstavku 2, točka (e), določa, da predlog za intervencijo obsega predloge intervenienta, ki so v podporo ali za zavrnitev predlogov tožeče stranke. Ker člen 109 navedenega poslovnika vlagatelju predloga za intervencijo ne nalaga, naj navede razloge in trditve v podporo svojim predlogom, je treba to določbo razumeti tako, da mora navedeni predlog v skladu z njo uradno vsebovati le navedbo stranke, v podporo katere želi vlagatelj intervenirati. Ko pa je intervencija dopustna, se smejo predlogi, ki jih je vložil intervenient, razglasiti za nedopustne na podlagi člena 110(4) navedenega poslovnika, če njihov namen ni, da bi dejansko – v celoti ali delno – podpirali predloge ene od strank.

(Glej točko 8.)

3.      Tretja oseba sme intervenirati le, če je sposobna biti stranka v postopku. Osebe, ki niso fizične, kot je na primer kolegij predstavnikov osebja EIB, imajo v skladu s sodno prakso priznano sposobnost biti stranka v postopku, če imajo pravno osebnost na podlagi prava, ki se uporablja za njihovo ustanovitev, ali vsaj elemente, na katerih ta temelji, zlasti avtonomijo in odgovornost, tudi če je omejena.

Čeprav je v predpisih, ki se uporabljajo v EIB, priznan obstoj kolegija predstavnikov osebja, iz istih predpisov izhaja, da navedeni kolegij opravlja naloge, za katere je v institucijah, v katerih veljajo Kadrovski predpisi za uradnike, pristojen odbor uslužbencev. Odbor uslužbencev institucije pa je po naravi notranji organ in zato ni sposoben biti stranka v postopku. Ker z nobeno določbo, ki se uporablja za kolegij predstavnikov osebja, v zvezi z njim ni mogoče utemeljiti drugačne odločitve, je treba šteti, da navedeni kolegij ni sposoben biti stranka v postopku.

(Glej točke od 14 do 16.)

Napotitev na:

Sodišče: 14. november 1963, Lassalle proti Parlamentu, 15/63, tretji odstavek; 8. oktober 1974, Union syndicale – Service public européen in drugi proti Svetu, 175/73, točka 9; 28. oktober 1982, Groupement des Agences de voyages proti Komisiji, 135/81, točka 9;

Sodišče prve stopnje: 11. julij 1996, Sinochem Heilongjiang proti Svetu, T‑161/94, točka 31.

4.      V zvezi z organi, ki predstavljajo osebje institucije, ima vsak volivec neposredni in dejanski interes, da volitve potekajo v okviru in na podlagi volilnega sistema, ki je v skladu z določbami Kadrovskih predpisov, veljavnimi za volilni postopek na tem področju, ki nujno vodi k upoštevanju trajanja mandatov izvoljenih predstavnikov, zlasti ker je treba ob koncu mandata enega od predstavnikov osebja načeloma organizirati volitve. Uslužbenec ima zato v sporu v zvezi z razrešitvijo enega od predstavnikov osebja na podlagi statusa volilnega upravičenca zadosten pravni interes za utemeljitev dopustnosti tožbe ali intervencije. Že sam status volilnega upravičenca, ki ga ima zadevna oseba, zadostuje kot dokaz, da ne deluje samo v interesu zakona ali institucije.

(Glej točki 23 in 24.)

Napotitev na:

Sodišče za uslužbence: 25. oktober 2007, Milella in Campanella proti Komisiji, F‑71/05, točka 47 in navedena sodna praksa.