SKLEP SPLOŠNEGA SODIŠČA (deveti senat)
z dne 12. julija 2016(*)
„Ničnostna tožba – Skupna zunanja in varnostna politika – Omejevalni ukrepi zaradi razmer v Ukrajini – Zamrznitev sredstev – Seznam oseb, subjektov in organov, za katere velja zamrznitev sredstev in gospodarskih virov – Vključitev imena tožeče stranke – Prilagoditev predlogov – Smrt tožeče stranke – Nedopustnost – Dokaz utemeljenosti vpisa na seznam – Očitno utemeljena tožba“
V zadevi T‑347/14,
Olga Stanislavivna Yanukovych kot dedinja po Viktorju Viktorovychu Yanukovychu, stanujoča v Kijevu (Ukrajina), ki jo zastopa T. Beazley, QC,
tožeča stranka,
proti
Svetu Evropske unije, ki sta ga sprva zastopala E. Finnegan in J.‑P. Hix, nato J.‑P. Hix in P. Mahnič Bruni, agenti,
tožena stranka,
ob intervenciji
Evropske komisije, ki jo zastopata S. Bartelt in D. Gauci, agentki,
intervenientka,
zaradi predloga na podlagi člena 263 PDEU za razglasitev ničnosti, na eni strani, Sklepa Sveta 2014/119/SZVP z dne 5. marca 2014 o omejevalnih ukrepih proti določenim osebam, subjektom in organom zaradi razmer v Ukrajini (UL 2014, L 66, str. 26), kakor je bil spremenjen z Izvedbenim sklepom Sveta 2014/216/SZVP z dne 14. aprila 2014 o izvajanju Sklepa 2014/119 (UL 2014, L 111, str. 91), in Uredbe Sveta (EU) št. 208/2014 z dne 5. marca 2014 o omejevalnih ukrepih proti določenim osebam, subjektom in organom zaradi razmer v Ukrajini (UL 2014, L 66, str. 1), kakor je bila spremenjena z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 381/2014 z dne 14. aprila 2014 o izvajanju Uredbe št. 208/2014 (UL 2014, L 111, str. 33), ter, na drugi strani, Sklepa Sveta (SZVP) 2015/143 z dne 29. januarja 2015 o spremembi Sklepa 2014/119 (UL 2015, L 24, str. 16), Uredbe Sveta (EU) 2015/138 z dne 29. januarja 2015 o spremembi Uredbe št. 208/2014 (UL 2015, L 24, str. 1), Sklepa Sveta (SZVP) 2015/364 z dne 5. marca 2015 o spremembi Sklepa 2014/119 (UL 2015, L 62, str. 25) in Izvedbene uredbe Sveta (EU) 2015/357 z dne 5. marca 2015 o izvajanju Uredbe št. 208/2014 (UL 2015, L 62, str. 1) v delih, v katerih se nanašajo na V. Viktorovycha Yanukovycha,
SPLOŠNO SODIŠČE (deveti senat),
v sestavi G. Berardis (poročevalec), predsednik, O. Czúcz in A. Popescu, sodnika,
sodni tajnik: E. Coulon,
sprejema naslednji
Sklep
Dejansko stanje
1 Ta zadeva spada v okvir omejevalnih ukrepov proti določenim osebam, subjektom in organom zaradi razmer v Ukrajini.
2 Viktor Viktorovych Yanukovych je bil eden od sinov nekdanjega predsednika Ukrajine in eden od članov parlamenta (Verkhovna Rada).
3 Svet Evropske unije je 5. marca 2014 na podlagi člena 29 PEU sprejel Sklep 2014/119/SZVP o omejevalnih ukrepih proti določenim osebam, subjektom in organom zaradi razmer v Ukrajini (UL 2014, L 66, str. 26).
4 Člen 1(1) in (2) Sklepa 2014/119 določa:
„1. Zamrznejo se vsa sredstva in gospodarski viri, ki pripadajo, so v njihovi lasti, z njimi razpolagajo ali so pod nadzorom oseb, ki so bile opredeljene kot odgovorne za odtujitev ukrajinskih državnih sredstev in oseb, odgovornih za kršitve človekovih pravic, in fizičnim ali pravnim osebam, subjektom ali organom, ki so z njimi povezani, kot so navedeni v Prilogi.
2. Fizičnim ali pravnim osebam, subjektom ali organom s seznama v Prilogi se ne dajo neposredno ali posredno na razpolago ali v njihovo korist nobena sredstva ali gospodarski viri.“
5 Podrobna pravila za zadevne omejevalne ukrepe so opredeljena v naslednjih odstavkih istega člena.
6 Svet je isti dan na podlagi člena 215(2) PDEU sprejel Uredbo (EU) št. 208/2014 o omejevalnih ukrepih proti določenim osebam, subjektom in organom zaradi razmer v Ukrajini (UL 2014, L 66, str. 1).
7 V skladu s Sklepom 2014/119 Uredba št. 208/2014 zahteva sprejetje zadevnih omejevalnih ukrepov in opredeljuje podrobna pravila za navedene omejevalne ukrepe, ki so v bistvu enaka tistim v navedenem sklepu.
8 Imena oseb iz Sklepa 2014/119 in Uredbe št. 208/2014 so navedena na seznamu v Prilogi k navedenemu sklepu in v Prilogi I k navedeni uredbi (v nadaljevanju: seznam) skupaj z, med drugim, obrazložitvijo njihovega vpisa.
9 Ime V. V. Yanukovycha je bilo na seznamu navedeno skupaj s podatki o identiteti „sin nekdanjega predsednika, član parlamenta (Verkhovna Rada) Ukrajine“ in to utemeljitvijo:
„Oseba, zoper katero v Ukrajini teče preiskava zaradi sodelovanja pri zločinih v zvezi s poneverbo ukrajinskih državnih sredstev in nezakonitega prenosa teh sredstev izven Ukrajine.“
10 Svet je 6. marca 2014 v Uradnem listu Evropske unije objavil Obvestilo osebam, za katere veljajo omejevalni ukrepi, določeni v Sklepu 2014/119 ter Uredbi št. 208/2014 (UL 2014, C 66, str. 1). V skladu s tem obvestilom lahko „[z]adevne osebe […] zahtevek za ponovno preučitev odločitve o njihovi uvrstitvi na […] seznama skupaj z dokazili pošljejo Svetu […]“. Obvestilo zadevne osebe opozarja tudi, „da lahko odločitev Sveta izpodbijajo na Splošnem sodišču […] v skladu s pogoji iz členov 275[, drugi odstavek, PDEU] ter 263[, četrti in šesti odstavek, PDEU]“.
11 Sklep 2014/119 in Uredba št. 208/2014 sta bila spremenjena z Izvedbenim sklepom Sveta 2014/216/SZVP z dne 14. aprila 2014 o izvajanju Sklepa 2014/119 (UL 2014, L 111, str. 91) in Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 381/2014 z dne 14. aprila 2014 o izvajanju Uredbe št. 208/2014 (UL 2014, L 111, str. 33).
12 Sklep 2014/119 je bil nato spremenjen s Sklepom Sveta (SZVP) 2015/143 z dne 29. januarja 2015 o spremembi Sklepa 2014/119 (UL 2015, L 24, str. 16), ki je začel veljati 31. januarja 2015. Glede meril za določitev oseb, za katere veljajo zadevni omejevalni ukrepi, je iz člena 1 navedenega sklepa razvidno, da je bil člen 1(1) Sklepa 2014/119 nadomeščen z naslednjim:
„1. Zamrznejo se vsa sredstva in gospodarski viri, ki pripadajo, so v njihovi lasti, z njimi razpolagajo ali so pod nadzorom oseb, ki so bile opredeljene kot odgovorne za odtujitev ukrajinskih državnih sredstev, in oseb, odgovornih za kršitve človekovih pravic, in fizičnim ali pravnim osebam, subjektom ali organom, ki so z njimi povezani, kot so navedeni v Prilogi.
Za namene tega sklepa osebe, ki so bile opredeljene kot odgovorne za odtujitev ukrajinskih državnih sredstev, vključujejo osebe, proti katerim ukrajinske oblasti vodijo preiskavo:
(a) glede odtujitve ukrajinskih javnih sredstev ali drugega premoženja ali vpletenosti v to odtujitev; ali
(b) glede zlorabe položaja javnega funkcionarja z namenom pridobitve neupravičene koristi zanj ali za tretjo osebo, kar je povzročilo izgubo ukrajinskih javnih sredstev ali drugega premoženja, ali vpletenost v to zlorabo.“
13 Z Uredbo Sveta (EU) 2015/138 z dne 29. januarja 2015 o spremembi Uredbe št. 208/2014 (UL 2015, L 24, str. 1) je bila zadnjenavedena uredba spremenjena v skladu s Sklepom 2015/143.
14 Sklep 2014/119 in Uredba št. 208/2014 sta bila nato spremenjena s Sklepom Sveta (SZVP) 2015/364 z dne 5. marca 2015 (UL 2015, L 62, str. 25) in Izvedbeno uredbo Sveta (EU) 2015/357 z dne 5. marca 2015 o izvajanju Uredbe št. 208/2014 (UL 2015, L 62, str. 1). S Sklepom 2015/364 je bil spremenjen člen 5 Sklepa 2014/119, tako da so bili omejevalni ukrepi v zvezi z V. V. Yanukovychem podaljšani do 6. junija 2015. Z Izvedbeno uredbo 2015/357 je bila posledično nadomeščena Priloga I k Uredbi št. 208/2014.
15 S temi akti je bilo ime V. V. Yanukovycha ohranjeno na seznamu, skupaj s podatki o identiteti „sin nekdanjega predsednika, član parlamenta (Verkhovna Rada) Ukrajine“ in to novo utemeljitvijo:
„Oseba, o kateri ukrajinski organi vodijo preiskavo zaradi odtujitve javnih sredstev ali drugega premoženja. Oseba, povezana z osebo, uvrščeno na seznam (nekdanji predsednik Ukrajine Viktor Fedorovych Yanukovych), zoper katero ukrajinski organi vodijo kazenski postopek zaradi odtujitve javnih sredstev ali drugega premoženja.“
16 S Sklepom Sveta (SZVP) 2015/876 z dne 5. junija 2015 o spremembi Sklepa 2014/119 (UL 2015, L 142, str. 30) in Izvedbeno uredbo Sveta (EU) 2015/869 z dne 5. junija 2015 o izvajanju Uredbe št. 208/2014 (UL 2015, L 142, str. 1) je bilo ime V. V. Yanukovycha črtano s seznama.
Postopek in predlogi strank
17 V. V. Yanukovych je 14. maja 2014 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložil to tožbo.
18 Evropska komisija in Ukrajina sta v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 15. oziroma 16. septembra 2014 vložili predlog za intervencijo v tem postopku v podporo predlogom Sveta.
19 Predsednik devetega senata Splošnega sodišča je s sklepom z dne 12. novembra 2014 dopustil intervencijo Komisije. Komisija je vložila svojo intervencijsko vlogo, V. V. Yanukovych in Svet pa sta v predpisanih rokih vložila stališči glede te vloge.
20 Svet je 3. oktobra 2014 vložil obrazložen predlog v skladu s členom 18(4), drugi pododstavek, Navodil sodnemu tajniku Splošnega sodišča, in sicer naj se vsebina priloge k odgovoru na tožbo ne navede v dokumentih v zvezi s to zadevo, do katerih ima javnost dostop.
21 Ukrajina je v dopisu, vloženem v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 24. decembra 2014, Splošno sodišče obvestila, da svoj predlog za intervencijo umika.
22 Predsednik devetega senata Splošnega sodišča je s sklepom z dne 11. marca 2015 odredil izbris Ukrajine kot intervenientke iz vpisnika.
23 Sodno tajništvo Splošnega sodišča je z dopisom z dne 11. marca 2015 stranke obvestilo, da je pisni del postopka končan.
24 Dne 20. marca 2015 je V. V. Yanukovych umrl.
25 Zastopnik V. V. Yanukovycha je z ločeno vlogo 8. aprila 2015 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča v njegovem imenu vložil prilagoditveno vlogo, da bi se upoštevala na eni strani Sklep 2015/143 in Uredba 2015/138 ter na drugi strani Sklep 2015/364 in Izvedbena uredba 2015/357 v delih, v katerih se ti akti nanašajo na V. V. Yanukovycha.
26 Zastopnik V. V. Yanukovycha je isti dan v njegovem imenu vložil tožbo, ki je bila v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vpisana pod številko T‑172/15 in s katero je predlagal razglasitev ničnosti teh aktov, pri čemer je pojasnil, da je tožba iz previdnosti vložena hkrati z vlogo za prilagoditev tožbe.
27 Zastopnik V. V. Yanukovycha je v teh dveh vlogah pojasnil, da je ta umrl malo pred njuno vložitvijo. Poleg tega je navedel, da v Ukrajini poteka postopek za imenovanje njegovega pravnega naslednika in da je verjetno, da ga bo pravno nasledila vdova V. V. Yanukovycha. Zastopnik V. V. Yanukovycha je zato predlagal, naj se postopek v zadevi prekine za čas, ki je potreben za imenovanje pravnega naslednika in sprejetje odločitve o nadaljevanju postopka.
28 Z odločbo predsednika devetega senata z dne 13. julija 2015 je bil postopek v tej zadevi na podlagi člena 69(d) Poslovnika Splošnega sodišča prekinjen do 31. oktobra 2015.
29 Splošno sodišče (deveti senat) je s sklepom z dne 16. julija 2015, Yanukovych/Svet (T‑172/15, neobjavljen, EU:T:2015:569), zavrglo tožbo v zadevi T‑172/15 kot očitno nedopustno, ker jo je zastopnik V. V. Yanukovycha vložil po njegovi smrti, ob upoštevanju dejstva, da noben element iz spisa ne omogoča, da se navedena tožba razlaga tako, da jo je vložila vdova V. V. Yanukovycha, omenjena v besedilu tožbe kot njegova prihodnja dedinja, ali da so jo vložili drugi morebitni nasledniki.
30 Zastopnik V. V. Yanukovycha je z dopisom z dne 30. oktobra 2015 v spis vložil izpisek iz matičnega registra smrti za V. V. Yanukovycha in navedel, da njegova vdova in edina dedinja, Olga Stanislavivna Yanukovych, namerava nadaljevati postopek, pri čemer je pojasnil razloge, ki utemeljujejo nadaljnji obstoj pravnega interesa kljub izbrisu imena V. V. Yanukovycha s seznama.
31 Svet je 22. februarja 2016 odgovoril na prilagoditveno vlogo.
32 Svet je 25. februarja 2016 vložil obrazložen predlog v skladu s členom 66 Poslovnika, in sicer naj se vsebina priloge k prilagoditveni vlogi ne navede v dokumentih v zvezi s to zadevo, do katerih ima javnost dostop.
33 Komisija je na prilagoditveno vlogo odgovorila 10. marca 2016.
34 Sodno tajništvo Splošnega sodišča je v dopisu z dne 17. marca 2016 stranke zaprosilo, naj se opredelijo do uporabe člena 132 Poslovnika za obravnavano zadevo glede na sodbe z dne 26. oktobra 2015, Portnov/Svet (T‑290/14, EU:T:2015:806), ter z dne 28. januarja 2016, Stavytskyi/Svet (T‑486/14, neobjavljena EU:T:2016:45), Arbuzov/Svet (T‑434/14, neobjavljena, EU:T:2016:46), Klyuyev/Svet (T‑341/14, EU:T:2016:47), Azarov/Svet (T‑332/14, neobjavljena, EU:T:2016:48) in Azarov/Svet (T‑331/14, EU:T:2016:49), s katerimi je Splošno sodišče Sklep 2014/119 in Uredbo št. 208/2014 razglasilo za nična v delih, ki so se nanašali na tožeče stranke v navedenih zadevah. V istem dopisu so bile stranke zaprošene še, da izrazijo stališče do morebitnih posledic, ki jih je treba v tej zadevi glede prilagoditev predlogov izpeljati iz sklepa z dne 16. julija 2015, Yanukovych/Svet (T‑172/15, neobjavljen, EU:T:2015:569). Stranke so na ta dopis odgovorile v predpisanih rokih.
35 Tožeča stranka, O. Stanislavivna Yanukovych, Splošnemu sodišču v bistvu predlaga, naj:
– za nične razglasi Sklep 2014/119, kakor je bil spremenjen z Izvedbenim sklepom 2014/216, in Uredbo št. 208/2014, kakor je bila spremenjena z Izvedbeno uredbo št. 381/2014, Sklep 2015/143 in Uredbo 2015/138 ter Sklep 2015/364 in Izvedbeno uredbo 2015/357 v delih, v katerih se ti akti nanašajo na V. V. Yanukovycha;
– Svetu naloži plačilo stroškov.
36 Svet Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– tožbo zavrne;
– podredno v primeru razglasitve ničnosti ugotovi, da se učinki Sklepa 2014/119, kakor je bil spremenjen z Izvedbenim sklepom 2014/216, v zvezi z V. V. Yanukovychem ohranijo do začetka učinkovanja razglasitve delne ničnosti Uredbe št. 208/2014, kakor je bila spremenjena z Izvedbeno uredbo št. 381/2014;
– tožeči stranki naloži plačilo stroškov.
37 Komisija predlaga zavrnitev tožbe.
Pravo
Predlogi za razglasitev ničnosti Sklepa 2014/119, kakor je bil spremenjen z Izvedbenim sklepom 2014/216, in Uredbe št. 208/2014, kakor je bila spremenjena z Izvedbeno uredbo št. 381/2014, v delih, v katerih se ta akta nanašata na V. V. Yanukovycha
38 Člen 132 Poslovnika določa, da če je Sodišče ali Splošno sodišče že odločalo o enem ali več pravnih vprašanjih, ki so enaka tem, ki se zastavljajo s tožbenimi razlogi, in če Splošno sodišče meni, da je dejansko stanje ugotovljeno, lahko po koncu pisnega dela postopka in na predlog sodnika poročevalca ter po opredelitvi strank z obrazloženim sklepom, v katerem je navedena upoštevna sodna praksa, tožbo razglasi za očitno utemeljeno.
39 V obravnavani zadevi Splošno sodišče meni, da so pogoji za uporabo člena 132 Poslovnika izpolnjeni, zato bo odločilo, ne da bi nadaljevalo postopek.
40 Uvodoma je treba spomniti, da tožeča stranka predlaga razglasitev ničnosti Sklepa 2014/119, kakor je bil spremenjen z Izvedbenim sklepom 2014/216, in Uredbe št. 208/2014, kakor je bila spremenjena z Izvedbeno uredbo št. 381/2014, v delih, v katerih se ta akta nanašata na V. V. Yanukovycha. Ugotoviti pa je treba, da se niti Izvedbeni sklep 2014/216 niti Izvedbena uredba št. 381/2014 ne nanašata na V. V. Yanukovycha. Predlogi tožeče stranke se zato nanašajo le na razglasitev ničnosti Sklepa 2014/119 in Uredbe št. 208/2014 v delih, v katerih se ta akta nanašata na V. V. Yanukovycha.
41 Tožeča stranka v podporo tožbi navaja sedem tožbenih razlogov, ki se nanašajo na, prvič, neobstoj pravne podlage, drugič, zlorabo pooblastil, tretjič, neobstoj obrazložitve, četrtič, neupoštevanje meril za vpis na seznam, petič, očitno napako pri presoji, šestič, kršitev pravice do obrambe in pravice do učinkovitega pravnega sredstva ter, sedmič, kršitev lastninske pravice.
42 Splošno sodišče meni, da je primerno takoj preučiti četrti tožbeni razlog, v podporo katerega tožeča stranka v bistvu trdi, da so bili omejevalni ukrepi v zvezi z V. V. Yanukovychem sprejeti ob neobstoju dovolj trdne dejanske podlage.
43 S tem tožbenim razlogom se namreč postavlja pravno vprašanje, enako vprašanju, o katerem je Splošno sodišče že odločilo v sodbah z dne 26. oktobra 2015, Portnov/Svet (T‑290/14, EU:T:2015:806), ter z dne 28. januarja 2016, Stavytskyi/Svet (T‑486/14, neobjavljena, EU:T:2016:45), Arbuzov/Svet (T‑434/14, neobjavljena, EU:T:2016:46), Klyuyev/Svet (T‑341/14, EU:T:2016:47), Azarov/Svet (T‑332/14, neobjavljena, EU:T:2016:48) in Azarov/Svet (T‑331/14, EU:T:2016:49), ki so vse že postale dokončne in so zdaj pravnomočne.
44 Tožeča stranka s tem tožbenim razlogom zlasti trdi, prvič, da vpis imena V. V. Yanukovycha na seznam zgolj zato, ker je proti njemu tekla preiskava, z vidika upoštevne sodne prakse ni izpolnjeval meril iz Sklepa 2014/119 in Uredbe št. 208/2014, v katerih so omenjene „osebe, ki so bile opredeljene kot odgovorne“ za odtujitev javnih sredstev, in drugič, da zgolj dejstvo, da je bil opredeljen kot „sin nekdanjega predsednika“, v skladu s sodno prakso ni zadostovalo za to, da je bil opredeljen kot „povezan“ s tem predsednikom. Vsekakor naj Svet ne bi zadostil dokaznemu bremenu.
45 Tožeča stranka v repliki trdi, prvič, da Svet ni preveril trditev v dopisu ukrajinskega državnega tožilstva, poslanem visoki predstavnici Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko 3. marca 2014 (v nadaljevanju: dopis z dne 3. marca 2014), ki je edini dokaz, ki ga je Svet imel na datum sprejetja Sklepa 2014/119 in Uredbe št. 208/2014, ter drugič, da se Svet ne more sklicevati na informacije iz obdobja po navedenih aktih. Posledično naj ta dopis ne bi mogel zadostovati kot „nujni konkretni dokazi in informacije“, ki utemeljujejo vpis imena V. V. Yanukovycha na seznam.
46 Svet v odgovor na te očitke najprej trdi, da mora v skladu z upoštevno sodno prakso sam na podlagi skladnih informacij identificirati osebe, ki se lahko opredelijo kot odgovorne za odtujitev javnih sredstev, in da se mora izraz „opredelijo“ razlagati široko, tako da lahko poleg oseb, ki so kazensko preganjane zaradi odtujitve javnih sredstev, zadeva tudi osebe, proti katerim poteka preiskava zaradi sodelovanja pri kaznivih dejanjih, povezanih z odtujitvijo ukrajinskih javnih sredstev in njihovim nezakonitim prenosom. Taka preiskava naj bi bila namreč opravljena pred začetkom kazenskega postopka in naj bi se nanašala na osebe, za katere obstaja sum, da so sodelovale pri takih kaznivih dejanjih.
47 Poleg tega trdi, da je bilo v dopisu z dne 3. marca 2014, ki ga je ukrajinsko državno tožilstvo pozneje potrdilo z dodatnimi informacijami, navedeno, da so bila v okviru kazenskega postopka proti nekaterim nekdanjim visokim funkcionarjem dokazana nekatera dejanja v zvezi z odtujitvijo visokih zneskov javnih sredstev in njihovim poznejšim nezakonitim prenosom iz Ukrajine, ter da je bilo v njem poleg tega pojasnjeno, da je preiskava zgoraj navedenih kaznivih dejanj pokazala, da so pri enakih kaznivih dejanjih sodelovale tudi druge osebe, med njimi V. V. Yanukovych. Posledično naj bi bila Sklep 2014/119 in Uredba št. 208/2014 sprejeta na dovolj trdni dejanski podlagi. Obveznost strožje zahteve naj bi lahko škodila učinkovitosti sistema omejevalnih ukrepov, povezanih z odtujitvijo javnih sredstev.
48 V zvezi s tem je treba spomniti, da – kot je bilo opozorjeno v točki 38 sodbe z dne 26. oktobra 2015, Portnov/Svet (T‑290/14, EU:T:2015:806) – čeprav ima Svet široko diskrecijsko pravico glede splošnih meril, ki jih je treba upoštevati pri sprejetju omejevalnih ukrepov, se zaradi učinkovitosti sodnega nadzora, ki ga zagotavlja člen 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zahteva, da se sodišče Unije v okviru nadzora zakonitosti razlogov, na katerih temelji sklep o uvrstitvi imena določene osebe na seznam oseb, za katere veljajo omejevalni ukrepi, oziroma ohranitvi njenega imena na tem seznamu, prepriča, da ta sklep, ki je za to osebo posamični akt, temelji na dovolj trdni dejanski podlagi. To vključuje preverjanje dejstev, ki so navedena v obrazložitvenem memorandumu, na katerem temelji navedeni sklep, tako da sodni nadzor ni omejen le na presojo abstraktne verjetnosti navedenih razlogov, temveč se nanaša na vprašanje, ali so ti razlogi oziroma vsaj eden od njih, za katerega se šteje, da je sam po sebi dovolj za utemeljitev tega sklepa, dovolj natančno in konkretno utemeljeni (glej sodbo z dne 21. aprila 2015, Anbouba/Svet, C‑605/13 P, EU:C:2015:248, točki 41 in 45 ter navedena sodna praksa).
49 Kot v zadevi, v kateri je bila izdana sodba z dne 26. oktobra 2015, Portnov/Svet (T‑290/14, EU:T:2015:806, točka 39), v obravnavani zadevi merilo iz člena 1(1) Sklepa 2014/119 določa, da se omejevalni ukrepi sprejmejo v zvezi z osebami, ki so bile opredeljene kot odgovorne za odtujitev javnih sredstev. Poleg tega iz uvodne izjave 2 navedenega sklepa izhaja, da je Svet te ukrepe sprejel „z namenom ureditve in podpore pravni državi […] v Ukrajini“.
50 Ime V. V. Yanukovycha je bilo na seznam vpisano z utemeljitvijo, da je „[o]seba, zoper katero v Ukrajini teče preiskava zaradi sodelovanja pri zločinih v zvezi z odtujitvijo ukrajinskih državnih sredstev in nezakonitega prenosa teh sredstev izven Ukrajine“. Iz tega izhaja, da je Svet menil, da v zvezi z V. V. Yanukovychem zaradi njegove domnevne vpletenosti v odtujitev javnih sredstev poteka predhodna preiskava ali poizvedba, ki ni ali še ni privedla do uradne obtožnice.
51 Kot v zadevi, v kateri je bila izdana sodba z dne 26. oktobra 2015, Portnov/Svet (T‑290/14, EU:T:2015:806, točka 41), se Svet v podporo razlogu za vpis imena V. V. Yanukovycha na seznam sklicuje na dopis z dne 3. marca 2014 in druge dokaze iz obdobja po Sklepu 2014/119 in Uredbi št. 208/2014.
52 Dopis z dne 3. marca 2014 je razdeljen na dva dela. V njegovem prvem delu je pojasnjeno, da so „ukrajinski organi pregona“ začeli vrsto kazenskih postopkov za preiskavo kaznivih dejanj, ki so jih storili nekdanji visoki funkcionarji, v zvezi s katerimi je bilo s preiskavo o zgoraj navedenih kaznivih dejanjih mogoče ugotoviti odtujitev visokih zneskov javnih sredstev in njihov poznejši nezakonit prenos iz Ukrajine. V nadaljevanju so navedena imena osmih visokih funkcionarjev, ki so vsa počrnjena. V drugem delu je dodano, da se „s preiskavo […] preverja sodelovanje drugih visokih funkcionarjev, predstavnikov nekdanjih oblasti, pri enakih kaznivih dejanjih“ in da bodo predvidoma kmalu obveščeni o začetku te preiskave. Imena teh drugih visokih funkcionarjev (skupno deset), med katerimi je ime V. V. Yanukovycha, ki edino ni bilo počrnjeno, so prav tako navedena v nadaljevanju.
53 Ni sporno, da je bil V. V. Yanukovych samo na tej podlagi opredeljen „kot odgovor[en] za odtujitev ukrajinskih državnih sredstev“ v smislu člena 1(1) Sklepa 2014/119.
54 Kot v zadevi, v kateri je bila izdana sodba z dne 26. oktobra 2015, Portnov/Svet (T‑290/14, EU:T:2015:806, točka 42), je dopis z dne 3. marca 2014 med dokazi, ki jih je Svet predložil v tem postopku, edini iz obdobja pred Sklepom 2014/119 in Uredbo št. 208/2014. Zakonitost teh aktov je torej treba presojati z vidika tega edinega dokaza.
55 Kot pa je Splošno sodišče odločilo v sodbi z dne 26. oktobra 2015, Portnov/Svet (T‑290/14, EU:T:2015:806, točki 43 in 44), je treba ugotoviti, da navedeni dopis, čeprav izvira iz visokega pravosodnega organa tretje države, vsebuje zgolj splošno in nejasno navedbo o povezavi imena tožeče stranke, skupaj z imeni drugih nekdanjih visokih funkcionarjev, s preiskavo, v kateri naj bi bila v bistvu dokazana dejanja odtujitve javnih sredstev. Dopis namreč ne vsebuje nobenih pojasnil o dokazovanju dejanj, ki so se takrat preverjala v okviru preiskave ukrajinskih organov, in še manj o osebni odgovornosti – čeprav le domnevni – V. V. Yanukovycha za ta dejanja (glej v tem smislu tudi sodbo z dne 28. januarja 2016, Azarov/Svet, T‑332/14, neobjavljena, EU:T:2016:48, točka 46).
56 Ugotoviti je treba še, da v nasprotju z okoliščinami zadeve, v kateri je bila izdana sodba z dne 27. februarja 2014, Ezz in drugi/Svet (T‑256/11, EU:T:2014:93, točke od 57 do 61), potrjena v postopku s pritožbo s sodbo z dne 5. marca 2015, Ezz in drugi/Svet (C‑220/14 P, EU:C:2015:147), na kateri se sklicuje Svet, v obravnavani zadevi, prvič, Svet ni imel informacij v zvezi z dejanji ali ravnanji, ki so jih ukrajinski organi očitali posebej V. V. Yanukovychu, in drugič, dopis z dne 3. marca 2014, tudi če se presoja glede na kontekst, v katerega je umeščen, ne pomeni dovolj trdne dejanske podlage v smislu sodne prakse, navedene v točki 48 zgoraj, za vpis imena V. V. Yanukovycha na seznam z utemeljitvijo, da je bil opredeljen „kot odgovoren“ za odtujitev javnih sredstev (glej v tem smislu sodbo z dne 26. oktobra 2015, Portnov/Svet, T‑290/14, EU:T:2015:806, točke od 46 do 48).
57 Ne glede na fazo postopka, ki naj bi potekal proti V. V. Yanukovychu, Svet ni mogel sprejeti omejevalnih ukrepov proti njemu, ker ni bil seznanjen z dejanji odtujitve javnih sredstev, ki so jih posebej njemu očitali ukrajinski organi. Svet bi namreč smel le ob seznanjenosti s temi dejanji ugotoviti, da jih je po eni strani mogoče opredeliti kot odtujitev javnih sredstev in da lahko po drugi ogrozijo pravno državo v Ukrajini, katere utrditev in podpora sta, kot je opozorjeno v točki 49 zgoraj, cilj sprejetja zadevnih omejevalnih ukrepov (glej v tem smislu sodbo z dne 28. januarja 2016, Azarov/Svet, T‑331/14, EU:T:2016:49, točka 55).
58 Poleg tega mora v primeru izpodbijanja pristojni organ Unije dokazati utemeljenost razlogov, uporabljenih proti zadevni osebi, ne da bi morala zadnjenavedena predložiti negativni dokaz, da navedeni razlogi niso utemeljeni (glej sodbo z dne 26. oktobra 2015, Portnov/Svet, T‑290/14, EU:T:2015:806, točka 45 in navedena sodna praksa).
59 Zato je treba, kot je Splošno sodišče odločilo v zadevi, v kateri je bila izdana sodba z dne 26. oktobra 2015, Portnov/Svet (T‑290/14, EU:T:2015:806, točka 50), ob upoštevanju istovetnosti pravnih vprašanj, postavljenih v zvezi z dokaznim bremenom Sveta ter dovolj natančno in konkretno podprtostjo razlogov, navedenih za vpis na seznam, ugotoviti, da vpis imena V. V. Yanukovycha na seznam ne izpolnjuje meril za določitev oseb, za katere veljajo zadevni omejevalni ukrepi, določeni v Sklepu 2014/119.
60 Nazadnje, glede pogoja iz člena 132 Poslovnika v zvezi z mnenjem Splošnega sodišča, da je dejansko stanje ugotovljeno, je treba ugotoviti, da stranke resničnosti dejanskega elementa, na katerega se je Svet oprl za vpis imena V. V. Yanukovycha na seznam, in sicer dejstva, da so glede na dopis z dne 3. marca 2014 ukrajinski organi vodili predhodno preiskavo ali poizvedbo v zvezi z njim zaradi odtujitve javnih sredstev, ne izpodbijajo, zato je ta element mogoče šteti za ugotovljen.
61 Iz tega sledi, da je treba to tožbo v delu, ki se nanaša na razglasitev ničnosti Sklepa 2014/119 in Uredbe št. 208/2014, razglasiti za očitno utemeljeno v skladu s členom 132 Poslovnika.
62 Te ugotovitve ni mogoče ovreči s trditvami, ki jih je Svet navedel v odgovor na vprašanje Splošnega sodišča (glej točko 34 zgoraj) in s katerimi je izpodbijal uporabo tega člena v obravnavani zadevi.
63 Uvodoma je treba ugotoviti, da Svet ne navaja posebnih ugovorov v zvezi s pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da je v obravnavani zadevi mogoče uporabiti člen 132 Poslovnika. Postavlja le dve vprašanji postopkovne narave, zaradi katerih naj bi bila obravnavana zadeva poseben primer, ki naj ga ne bi bilo mogoče rešiti z obrazloženim sklepom v smislu tega člena.
64 Natančneje, prvič, Svet ob podpori Komisije trdi, da se drugače kot v zadevah, v katerih so bile izdane sodbe, omenjene v vprašanju, ki ga je postavilo Splošno sodišče (glej točko 34 zgoraj), v tej zadevi postavlja vprašanje, ali obstaja interes za vztrajanje pri tožbi v delu, ki se nanaša na razglasitev ničnosti Sklepa 2014/119 in Uredbe št. 208/2014, ker je bil V. V. Yanukovych zaradi svoje smrti izbrisan s seznama.
65 Drugič, Svet trdi, da bi bilo treba glede na Sklep 2015/364 in Izvedbeno uredbo 2015/357, v katerih naj bi bila predvidena ohranitev imena V. V. Yanukovycha na seznamu do 6. junija 2015, rešiti vprašanje litispendence.
66 V zvezi s prvim ugovorom je treba ugotoviti, prvič, da ni jasen, in, drugič, da ni podprt. Svet namreč v odgovoru na prilagoditveno vlogo ni navedel nobene trditve v zvezi z domnevnim neobstojem interesa tožeče stranke za nadaljevanje postopka.
67 Ker je treba ta ugovor razumeti v smislu, da naj bi tožeča stranka izgubila interes za rešitev spora, ker je bilo ime V. V. Yanukovycha zaradi njegove smrti izbrisano s seznama, je treba najprej ugotoviti, prvič, da iz sodne prakse izhaja, da lahko ničnostno tožbo, ki jo je vložil naslovnik akta, nadaljuje njegov univerzalni pravni naslednik, zlasti v primeru smrti fizične osebe (glej sodbo z dne 22. aprila 2015, Tomana in drugi/Svet in Komisija, T‑190/12, EU:T:2015:222, točka 50 in navedena sodna praksa), ter drugič, da mora pravni interes tožeče stranke obstajati do razglasitve sodne odločbe, sicer se postopek ustavi, kar je predpostavka za to, da ima lahko stranka, ki je vložila tožbo, zaradi izida tožbe koristi (glej sodbi z dne 6. junija 2013, Ayadi/Komisija, C‑183/12 P, neobjavljena, EU:C:2013:369, točka 59 in navedena sodna praksa, ter z dne 22. aprila 2015, Tomana in drugi/Svet in Komisija, T‑190/12, EU:T:2015:222, točka 64 in navedena sodna praksa).
68 V zvezi s tem je v sodni praksi pojasnjeno, da čeprav sama potrditev nezakonitosti izpodbijanega akta ne more odpraviti premoženjske škode ali ogrožanja zasebnega življenja, lahko popravi položaj zadevne osebe ali zagotovi neke vrste povračilo nepremoženjske škode, ki ji je nastala zaradi te nezakonitosti, in tako upraviči nadaljnji obstoj njenega pravnega interesa. V zvezi s tem okoliščina, da je razveljavitev zadevnih omejevalnih ukrepov dokončna, ne ovira nadaljnjega obstoja pravnega interesa glede učinkov aktov, s katerimi so bili naloženi ukrepi, od dneva začetka njihove veljave do dneva njihove razveljavitve (glej v tem smislu sodbo z dne 28. maja 2013, Abdulrahim/Svet in Komisija, C‑239/12 P, EU:C:2013:331, točke od 70 do 72 in 82).
69 V obravnavani zadevi je treba ugotoviti, da je javno imenovanje V. V. Yanukovycha kot osebe, proti kateri v Ukrajini poteka kazenski postopek zaradi odtujitve javnih sredstev, lahko škodilo med drugim ugledu te osebe kot politika.
70 Ker ima v teh okoliščinah, kot je bilo pojasnjeno v točki 67 zgoraj, univerzalni pravni naslednik V. V. Yanukovycha pravico do nadaljevanja postopka, se njegov pravni interes ohrani kljub izbrisu imena V. V. Yanukovycha s seznama, zato da se od sodišča Unije dobi priznanje, da ta nikoli ne bi smel biti vpisan na ta seznam oziroma da ne bi smel biti vpisan glede na postopek, ki sta ga uporabili instituciji Unije. To je toliko bolj res, ker je bil izbris imena V. V. Yanukovycha s seznama posledica njegove smrti, in ne rezultat ponovne preučitve razlogov, s katerimi je bil utemeljen prvotni vpis njegovega imena.
71 Zato je treba ugotoviti, da pravni interes tožeče stranke še naprej obstaja, čeprav so bili sporni omejevalni ukrepi glede V. V. Yanukovycha razveljavljeni.
72 Glede drugega ugovora je dovolj ugotoviti, da pred to prilagoditveno vlogo, ki se zdaj obravnava, pri Splošnem sodišču ni bila vložena nobena tožba med istima strankama z istim namenom na podlagi istih tožbenih razlogov. Zato Splošno sodišče ni moglo ugotoviti nobenega vprašanja litispendence.
73 Glede na navedeno je zato treba ugoditi tožbi, ki je očitno utemeljena v smislu člena 132 Poslovnika, ker se z njo predlaga razglasitev ničnosti Sklepa 2014/119 v delu, ki se nanaša na V. V. Yanukovycha.
74 Iz istih razlogov je treba Uredbo št. 208/2014 razglasiti za nično v delu, v katerem se nanaša na V. V. Yanukovycha.
75 Ker je bilo ime V. V. Yanukovycha s Sklepom 2015/876 in Izvedbeno uredbo 2015/869 (glej točko 16 zgoraj) izbrisano s seznama, ni treba odločiti o vprašanju ohranitve učinkov Sklepa 2014/119 v delu, ki se nanaša nanj.
Predlogi za razglasitev ničnosti Sklepa 2015/143 in Uredbe 2015/138 na eni strani ter Sklepa 2015/364 in Izvedbene uredbe 2015/357 na drugi strani v delih, v katerih se ti akti nanašajo na V. V. Yanukovycha
76 V skladu s členom 126 Poslovnika lahko Splošno sodišče, če očitno ni pristojno za odločanje o tožbi ali če je tožba očitno nedopustna ali očitno brez pravne podlage, na predlog sodnika poročevalca kadar koli odloči z obrazloženim sklepom, ne da bi nadaljevalo postopek. V obravnavani zadevi Splošno sodišče meni, da je na podlagi listin iz spisa dejansko stanje dovolj razjasnjeno, zato bo odločilo, ne da bi nadaljevalo postopek.
77 Tožeča stranka v prilagoditveni vlogi predlaga tudi razglasitev ničnosti Sklepa 2015/143 in Uredbe 2015/138 v delih, v katerih ta akta spreminjata člen 1(1) Sklepa 2014/119 oziroma člen 3 Uredbe št. 208/2014, ter Sklepa 2015/364 in Izvedbene uredbe 2015/357.
78 Svet v odgovoru na prilagoditveno vlogo trdi, prvič, da Splošno sodišče glede na člen 275 PDEU ni pristojno za odločanje o tožbi zoper Sklep 2015/143, ki je bil sprejet med drugim na podlagi člena 29 PEU, in, drugič, da je razširitev predlogov na ta sklep in Uredbo 2015/138 nedopustna zaradi neobstoja procesnega upravičenja tožeče stranke.
79 Svet nato v pisnem odgovoru na vprašanje Splošnega sodišča ob podpori Komisije trdi, da je treba prilagoditveno vlogo razglasiti za očitno nedopustno iz istih razlogov, iz katerih je Splošno sodišče kot očitno nedopustno zavrglo tožbo v zadevi, v kateri je bil sprejet sklep z dne 16. julija 2015, Yanukovych/Svet (T‑172/15, neobjavljen, EU:T:2015:569) (glej točko 29 zgoraj).
80 V zvezi s tem je treba ugotoviti, da je prilagoditev tožbe z vlogo, ki se v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vloži med postopkom, v okoliščinah, kot se obravnavajo v tej zadevi, procesni akt, ki je brez poseganja v poznejšo odločitev Splošnega sodišča o dopustnosti enakovreden vložitvi tožbe z vlogo (glej v tem smislu sklep z dne 21. junija 2012, Hamas/Svet, T‑531/11, neobjavljen, EU:T:2012:317, točka 16 in navedena sodna praksa).
81 Člen 263, četrti odstavek, PDEU določa, da lahko fizične ali pravne osebe pod pogoji iz prvega in drugega odstavka navedenega člena vložijo tožbe zoper nanje naslovljene akte ali zoper akte, ki se nanje neposredno in posamično nanašajo, in zoper predpise, ki se nanje neposredno nanašajo, a ne potrebujejo izvedbenih ukrepov.
82 Poleg tega se v skladu s sodno prakso dopustnost tožbe presoja ob upoštevanju položaja ob njeni vložitvi. Če takrat pogoji za vložitev tožbe niso izpolnjeni, je tožba nedopustna (sodba z dne 27. novembra 1984, Bensider in drugi/Komisija, 50/84, EU:C:1984:365, točka 8). Ugotoviti je treba, da je take preudarke glede na sodno prakso, navedeno v točki 80 zgoraj, mogoče prenesti na položaje, kakršen se obravnava v tej zadevi, v katerih tožeča stranka s prilagoditveno vlogo predlaga razglasitev ničnosti novega akta, s katerim je bil nadomeščen ali spremenjen akt, ki je imel enak predmet in je že bil predmet predloga za razglasitev ničnosti.
83 Kot je bilo navedeno zgoraj, je V. V. Yanukovych umrl 20. marca 2015. Po njegovi smrti, in sicer 8. aprila 2015, je njegov zastopnik v sodnem tajništvu v imenu V. V. Yanukovycha vložil prilagoditveno vlogo. Iz spisa ni razvidno, da bi bila ta vloga vložena v imenu tožeče stranke.
84 Iz tega sledi, da je treba, kot je Splošno sodišče odločilo v zadevi, ki je v bistvu enaka, to je v zadevi, v kateri je bil sprejet sklep z dne 16. julija 2015, Yanukovych/Svet (T‑172/15, neobjavljen, EU:T:2015:569), prilagoditveno vlogo, ki jo je vložil zastopnik V. V. Yanukovycha, zavreči kot nedopustno, ker je ta že umrl, ko je bil akt vložen v sodnem tajništvu Splošnega sodišča.
85 Te ugotovitve ni mogoče ovreči s trditvami, ki jih je tožeča stranka navedla v pisnem odgovoru na vprašanje Splošnega sodišča.
86 Na prvem mestu, tožeča stranka trdi, prvič, da je ob vložitvi prilagoditvene vloge potekal postopek identifikacije pravnega naslednika V. V. Yanukovycha in da je čakala, da ukrajinski organi potrdijo njene pravice, ter, drugič, da je očitno, da je bila prilagoditvena vloga vložena v imenu tožeče stranke kot pravnega naslednika pokojnika. V teh okoliščinah ob upoštevanju roka za vložitev ničnostne tožbe iz člena 263, šesti odstavek, PDEU naj tožeča stranka ne bi mogla čakati na potrditev nasledstva, da bi vložila prilagoditveno vlogo.
87 V zvezi s tem je dovolj ugotoviti, da v nasprotju s trditvami tožeče stranke prilagoditvena vloga ni bila vložena v njenem imenu. Mogoče bi lahko v svojem imenu vložila tožbo za razglasitev ničnosti aktov, za katere je menila, da jih je treba izpodbijati, pri čemer bi dokazala svoj interes za razglasitev njihove ničnosti, ker niso bili naslovljeni nanjo. V nasprotnem primeru bi lahko še vedno v svojem imenu izrazila interes za nadaljevanje tega postopka, tako da bi zaprosila za možnost, da prilagodi predloge z vidika novih aktov, za katere je menila, da jih je treba izpodbijati, pri čemer bi tudi v tem primeru dokazala osebni pravni interes v zvezi s tem.
88 Na drugem mestu, tožeča stranka trdi, da sklep z dne 16. julija 2015, Yanukovych/Svet (T‑172/15, neobjavljen, EU:T:2015:569), Splošnega sodišča ne zavezuje v zvezi z dopustnostjo prilagoditvene vloge in da iz njega ni mogoče izpeljati nobene neugodne ugotovitve v obravnavani zadevi. Po njenem mnenju to, da se prilagoditev tožbe šteje za enakovredno vložitvi nove tožbe in ne nadaljevanju postopka, ni pravilno. Poleg tega naj tožeča stranka ne bi mogla predstaviti svojih trditev v okviru zadeve, v kateri je bil sprejet sklep z dne 16. julija 2015, Yanukovych/Svet (T‑172/15, neobjavljen, EU:T:2015:569), in naj ne bi bilo nobenega razloga za pritožbo zoper navedeni sklep. Nazadnje, Splošno sodišče naj prilagoditvene vloge ne bi štelo za nedopustno v postopku v tej zadevi, tudi v času njegove prekinitve ne, in nobena od strank naj ne bi trdila, da je ta vloga nedopustna.
89 V zvezi s tem je treba neodvisno tudi od vprašanja, ali v obravnavani zadevi navedeni sklep zavezuje Splošno sodišče, ugotoviti, da ker sta bili tožba v zadevi, v kateri je bil sprejet sklep z dne 16. julija 2015, Yanukovych/Svet (T‑172/15, neobjavljen, EU:T:2015:569), in prilagoditvena vloga v obravnavani zadevi vloženi v enakih okoliščinah in pogojih, vsekakor ni nobenega razloga – in tožeča stranka ga ne navaja – za različno obravnavo teh dveh položajev. Poleg tega v nasprotju s tem, kar trdi tožeča stranka, iz ustaljene sodne prakse izhaja, da je prilagoditev tožbe enakovredna vložitvi nove tožbe z vlogo (glej točko 80 zgoraj). Okoliščina, da tožeča stranka ni imela priložnosti izraziti se v prid dopustnosti tožbe v okviru zadeve, v kateri je bil sprejet sklep z dne 16. julija 2015, Yanukovych/Svet (T‑172/15, neobjavljen, EU:T:2015:569), in da se ji ni zdelo primerno pritožiti se zoper sklep, s katerim je bil končan postopek v navedeni zadevi, ni upoštevna za presojo dopustnosti prilagoditvene vloge. Natančneje, Splošno sodišče v obravnavani zadevi, kot je storilo v zvezi s tožbo, vloženo v zadevi, v kateri je bil sprejet sklep z dne 16. julija 2015, Yanukovych/Svet (T‑172/15, neobjavljen, EU:T:2015:569), ugotavlja le, da je bila prilagoditvena vloga vložena v imenu umrle osebe.
90 Poleg tega je dejstvo, da Splošno sodišče prilagoditvene vloge ni takoj obravnavalo kot nedopustno, s tem ko jo je vročilo Svetu in Komisiji, povsem brez pomena. V obravnavani zadevi je bilo v dopisu, ki ga je sodno tajništvo poslalo tožeči stranki 9. decembra 2015, še izrecno pojasnjeno, da vložitev prilagoditvene vloge v spis ne vpliva na odločitev o dopustnosti navedene vloge. V zvezi s tem je treba sicer spomniti, da člen 86(5) Poslovnika določa, da „[b]rez poseganja v poznejšo odločbo Splošnega sodišča glede dopustnosti vloge o prilagoditvi tožbe predsednik toženi stranki določi rok, v katerem lahko na to vlogo odgovori“.
91 Na tretjem mestu, tožeča stranka trdi še, da obravnavanje prilagoditvene vloge kot nedopustne pomeni, da se nalaga postopkovna ovira, ki je v nasprotju z načeloma učinkovitosti in ekonomičnosti postopka. Tožeča stranka naj bi namreč dokazala svojo namero nadaljevati postopek in svoj pravni interes. Poleg tega tožeča stranka ob sklicevanju na člen 7 Listine o temeljnih pravicah, člen 8 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, podpisane v Rimu 4. novembra 1950, in sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice vztraja pri možnosti, da bližnji sorodniki umrlega vložijo tožbe, če imajo nepremoženjski ali premoženjski interes. Nazadnje, za morebitno odškodninsko tožbo po tem postopku naj bi bilo v nasprotju z načelom ekonomičnosti postopka, če bi se odločalo, ali je bilo kršeno pravno pravilo v ločenem postopku, kar zadeva samo en del izpodbijanih omejevalnih ukrepov.
92 V zvezi s tem je treba ugotoviti, da Splošno sodišče ni dvomilo o interesu bližnjih sorodnikov umrlega in, natančneje, njegove univerzalne dedinje za nadaljevanje postopka, kot se je začel s prvotno tožbo V. V. Yanukovycha. Splošno sodišče je namreč le ugotovilo, kot je storilo v zadevi, v kateri je bil sprejet sklep z dne 16. julija 2015, Yanukovych/Svet (T‑172/15, neobjavljen, EU:T:2015:569), da je prilagoditveno vlogo vložil zastopnik V. V. Yanukovycha v imenu te osebe po njeni smrti (glej točko 87 zgoraj). Splošno sodišče le na tej podlagi meni, da je prilagoditvena vloga v obravnavani zadevi očitno nedopustna, in na podobni podlagi je tožbo v zadevi T‑172/15 zavrglo kot očitno nedopustno.
93 Zato je treba prilagoditev tožbe in posledično tožbo zavreči kot očitno nedopustni v delih, v katerih sta vloženi zoper Sklep 2015/143 in Uredbo 2015/138 ter zoper Sklep 2015/364 in Izvedbeno uredbo 2015/357, ne da bi bilo treba odločiti o drugem ugovoru nedopustnosti, ki ga je podal Svet v zvezi s predlogom za razglasitev ničnosti Sklepa 2015/143 in Uredbe 2015/138.
94 Glede na navedeno je zato treba, prvič, razglasiti ničnost Sklepa 2014/119 in Uredbe št. 208/2014 v delih, v katerih se nanašata na V. V. Yanukovycha, in drugič, tožbo zavreči kot očitno nedopustno v delu, v katerem je vložena zoper Sklep 2015/143 in Uredbo 2015/138 ter zoper Sklep 2015/364 in Izvedbeno uredbo 2015/357.
95 V zvezi s tem je treba pojasniti, da je Sklep 2015/364 samostojen sklep, ki ga je Svet sprejel po rednem ponovnem pregledu iz člena 5, tretji odstavek, Sklepa 2014/119 in člena 14(4) Uredbe št. 208/2014. V teh okoliščinah, čeprav razglasitev ničnosti Sklepa 2014/119 in Uredbe št. 208/2014 pripelje do ničnosti vpisa imena V. V. Yanukovycha na seznam za obdobje pred datumom začetka veljavnosti Sklepa 2015/364, pa nasprotno ne more postaviti pod vprašaj zakonitosti tega vpisa za obdobje po navedenem datumu začetka veljavnosti.
Stroški
96 Člen 134(2) Poslovnika določa, da če je neuspelih strank več, Splošno sodišče odloči o porazdelitvi stroškov.
97 Ker v obravnavanem primeru Svet ni uspel glede predloga za razglasitev ničnosti, navedenega v tožbi, se mu v skladu s predlogi tožeče stranke naloži plačilo stroškov, povezanih s tem predlogom. Ker tožeča stranka ni uspela glede predloga za razglasitev ničnosti, navedenega v prilagoditveni vlogi, se ji skladu s predlogi Sveta naloži plačilo stroškov, povezanih s tem predlogom.
98 Poleg tega v skladu s členom 138(1) Poslovnika države članice in institucije, ki so intervenirale v postopku, nosijo svoje stroške. Komisija torej nosi svoje stroške.
Iz teh razlogov je
SPLOŠNO SODIŠČE (deveti senat)
sklenilo:
1. Sklep Sveta 2014/119/SZVP z dne 5. marca 2014 o omejevalnih ukrepih proti določenim osebam, subjektom in organom zaradi razmer v Ukrajini in Uredba Sveta (EU) št. 208/2014 z dne 5. marca 2014 o omejevalnih ukrepih proti določenim osebam, subjektom in organom zaradi razmer v Ukrajini se razglasita za nična v prvotnih različicah v delih, v katerih se nanašata na Viktorja Viktorovycha Yanukovycha.
2. V preostalem se tožba zavrne.
3. Svet Evropske unije poleg svojih stroškov nosi stroške, ki jih je priglasila Olga Stanislavivna Yanukovych kot dedinja V. Viktorovycha Yanukovycha v zvezi s predlogom za razglasitev ničnosti, navedenim v tožbi.
4. O. Stanislavivna Yanukovych kot dedinja V. Viktorovycha Yanukovycha poleg svojih stroškov nosi stroške, ki jih je Svet priglasil v zvezi s predlogom za razglasitev ničnosti, navedenim v prilagoditveni vlogi.
5. Evropska komisija nosi svoje stroške.
V Luxembourgu, 12. julija 2016