Pritožba, ki jo je Evropski parlament vložil 3. decembra 2019 zoper sodbo Splošnega sodišča (peti senat) z dne 20. septembra 2019 v zadevi T-47/18, UZ/Parlament

(Zadeva C-894/19 P)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Pritožnik: Evropski parlament (zastopnika: V. Montebello-Demogeot, I. Lázaro Betancor, agenta)

Druga stranka v postopku: UZ

Predlogi

Razveljavitev izpodbijane sodbe;

posledično zavrnitev tožbe na prvi stopnji;

odločitev, da vsaka stranka nosi svoje stroške iz postopka na tej stopnji;

naložitev stroškov iz postopka na prvi stopnji osebi UZ.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Parlament s prvim pritožbenim razlogom, ki se nanaša na napačno uporabo prava, izkrivljanje dejstev in neobstoj obrazložitve, trdi, da je Splošno sodišče napačno ugotovilo, da v preiskavah ni bila podana objektivna nepristranskost. S tem, da je bil eden od preiskovalcev bil omejeno in predhodno seznanjen z dejstvi, ni bilo mogoče utemeljiti legitimen dvom o njegovi objektivni nepristranskosti, saj je lahko bil ta dvom odpravljen zaradi vključenosti več preiskovalcev v isti preiskavi. Sodišče, ki je odločalo o vsebini, tega bistvenega elementa niti ni upoštevalo. Nazadnje, Splošno sodišče ni preučilo in tudi ne obrazložilo, kako bi lahko domnevni neobstoj objektivne nepristranskosti v tem okviru pripeljal do drugačnega rezultata, kot se to zahteva s sodno prakso.

Drugi pritožbeni razlog se nanaša na napačno uporabo prava, izkrivljanje dejstev in neobstoj obrazložitve pri ugotovitvi, da je med delom disciplinske komisije prišlo do kršitve načela enakosti orožij. Komisija trdi, da sodišče, ki je odločalo o vsebini, s tem, da je napačno presodilo, da sta organ za imenovanja zastopali dve osebi, medtem ko je tožena stranka imela enake pravice in jo je zastopal odvetnik, napačno upoštevalo dejansko stanje. Parlament meni, da je Splošno sodišče neupravičeno odstopilo od svoje sodne prakse v zvezi z uporabo načela enakosti orožja v upravnih zadevah in ni preučilo, ali bi lahko postopek ob neobstoju zatrjevanih nepravilnosti pripeljal do drugačnega rezultata.

Parlament s tretjim pritožbenim razlogom, ki se nanaša na napačno uporabo prava, izkrivljanje dejstev in neobstoj obrazložitve pri ugotovitvi, da obstaja kršitev pravice tožeče strank do izjave, trdi, da je bila tožeča stranka na eni strani ustrezno zaslišana ustno, na podlagi pooblastila organa za imenovanja, in na drugi strani s posredovanjem svojih pisnih pripomb po zaslišanju. Ker je pooblastilo določeno z interno ureditvijo in ker se uporabi le, kadar organ za imenovanja, ki izda pooblastilo, iz operativnih razlogov ne more ukrepati sam, je Splošno sodišče s tem, da je ugotovilo, da ni bil spoštovan člen 22 Priloge IX h Kadrovskim predpisom, napačno uporabilo pravo. Parlament se poleg tega sklicuje na napako pri opredelitvi degradiranja z razreda AD 13 na razred AD 12 kot stroge kazni, ker naj bi povzročilo izgubo vodstvenega položaja. Parlament nazadnje trdi, da sodišče, ki je odločalo o vsebini, ni preučilo, ali bi lahko tožeča stranka, če bi jo zaslišal neposredno organ za imenovanja, predložila druge elemente od tistih, ki so v spisu, in do katere mere bi lahko bila odločitev organa za imenovanja dejansko drugačna.

____________