SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE (prvi senat)

z dne 21. februarja 2008

Zadeva F-4/07

Eleni-Eleftheria Skoulidi

proti

Komisiji Evropskih skupnosti

„Javni uslužbenci – Uradniki – Izmenjava uslužbencev med Komisijo in državami članicami – Dajanje uradnikov Skupnosti na razpolago grški upravi – Zavrnitev – Odškodninska tožba – Nepremoženjska škoda – Predhodni postopek – Dopustnost – Materialni pogoji za nepogodbeno odgovornost Skupnosti“

Predmet: Tožba, vložena na podlagi člena 236 ES in člena 152 AE, s katero E.‑E. Skoulidi predlaga plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki jo je utrpela zaradi odločbe generalnega direktorja Generalnega direktorata za kadrovske zadeve in administracijo Komisije kot organa za imenovanja z dne 28. marca 2006, da se ne dovoli, da se grškemu ministrstvu za nacionalno izobraževanje in verske skupnosti da na razpolago v okviru izmenjave uradnikov med Komisijo in državami članicami.

Odločitev: Tožba se zavrne. Vsaka stranka nosi svoje stroške.

Povzetek

1.      Uradniki – Tožba – Odškodninska tožba – Samostojnost glede na ničnostno tožbo

(Kadrovski predpisi za uradnike, člena 90 in 91)

2.      Uradniki – Tožba – Odškodninska tožba – Predhodni postopek

(Kadrovski predpisi za uradnike, člena 90 in 91)

3.      Uradniki – Tožba – Odškodninska tožba – Rok za vložitev tožbe

(Kadrovski predpisi za uradnike, člena 90 in 91)

4.      Uradniki – Enako obravnavanje – Omejitve

5.      Postopek – Vloga, s katero se začne postopek – Tožba za povračilo škode, ki jo je povzročila institucija Skupnosti – Predlog za povračilo nepremoženjske škode

(Poslovnik Sodišča prve stopnje, člen 44(1)(c))

1.      Ničnostna in odškodninska tožba sta samostojni pravni sredstvi, zainteresirana stranka pa lahko izbere eno ali drugo ali obe skupaj. Posledično ima uradnik v primeru obstoja odločbe, ki posega v njegov položaj, pravico – ne da bi predlagal razglasitev ničnosti zadevnega akta –, da na podlagi domnevne nezakonitosti tega akta vloži tožbo, v kateri predlaga le plačilo odškodnine za škodo, ki naj bi mu bila povzročena s tem aktom.

(Glej točki 49 in 50.)

Napotitev na:

Sodišče: 22. oktober 1975, Meyer-Burckhardt proti Komisiji, 9/75, Recueil, str. 1171, točki 10 in 11;

Sodišče prve stopnje: 24. januar 1991, Latham proti Komisiji, T-27/90, Recueil, str. II-35, točka 36; 28. maj 1997, Burban proti Parlamentu, T-59/96, RecFP, str. I-A-109 in II-331, točka 25; 8. julij 2004, Schochaert proti Svetu, T-136/03, ZOdl. JU, str. I-A-215 in II-957, točka 24; 12. september 2007, Combescot proti Komisiji, T-249/04, še neobjavljena v ZOdl. JU, zoper katero je bila vložena pritožba pri Sodišču, zadeva C-525/07 P, točka 30;

Sodišče za uslužbence: 9. oktober 2007, Bellantone proti Računskemu sodišču, F‑85/06, še neobjavljena v ZOdl. JU, točka 80.

2.      Predhodni postopek je različen glede na to, ali je bila škoda, katere povrnitev se zahteva, povzročena z odločbo, ki je imela negativne posledice v smislu člena 90(2) Kadrovskih predpisov, ali zaradi ravnanja uprave, ki ni imelo narave odločbe; v prvem primeru mora zadevna oseba v predpisanih rokih vložiti pritožbo pri organu za imenovanja, pri čemer so lahko odškodninski zahtevki predstavljeni ali v tej pritožbi ali prvič šele v tožbi, medtem ko je treba v drugem primeru upravni postopek začeti z zahtevo v smislu člena 90(1) Kadrovskih predpisov, katere cilj je pridobitev odškodnine, in – če je potrebno – nadaljevati s pritožbo zoper odločbo o zavrnitvi te zahteve.

Uradnik mora v primeru odločbe, ki posega v njegov položaj, uporabiti pritožbeni postopek iz člena 90(2) Kadrovskih predpisov ne le kadar želi predlagati razglasitev ničnosti akta, ki posega v njegov položaj, temveč tudi v primeru popolnoma odškodninske tožbe, ko želi dobiti le odškodnino za škodo, ki naj bi mu bila povzročena s tem aktom.

(Glej točki 56 in 66.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 7. junij 1991, Weyrich proti Komisiji, T-14/91, Recueil, str. II-235, točki 32 in 34; 6. julij 1995, Ojha proti Komisiji, T-36/93, RecFP, str. I-A-161 in II-497, točka 117; 28. junij 1996, Y proti Sodišču, T-500/93, RecFP, str. I-A-335 in II-977, točka 64; 6. november 1997, Liao proti Svetu, T‑15/96, RecFP, str. I-A-329 in II-897, točka 57; 1. april 2003, Mascetti proti Komisiji, T-11/01, RecFP, str. I-A-117 in II-579, točka 33;

Sodišče za uslužbence: 28. junij 2006, Le Maire proti Komisiji, F-27/05, ZOdl. JU, str. I-A-1-47 in II-A-1-159, točka 36; 2. maj 2007, Giraudy proti Komisiji, F-23/05, še neobjavljena v ZOdl. JU, točka 69; 27. marec 2007, Manté proti Svetu, F-87/06, še neobjavljen v ZOdl. JU, točka 19.

3.      Uradnik, ki želi vložiti odškodninsko tožbo na podlagi nezakonitosti, ki naj bi jih vseboval akt, ki posega v položaj, mora predhodni postopek začeti v treh mesecih od vročitve tega akta ali od datuma, ko je bil seznanjen z njegovim obstojem, kar zadeva ne le premoženjsko, temveč tudi nepremoženjsko škodo.

(Glej točko 70.)

4.      Spoštovanje načela enakega obravnavanja mora biti usklajeno s spoštovanjem načela zakonitosti, po katerem se nihče ne more v svojo korist sklicevati na nezakonitost, ki je bila storjena v korist drugega, saj tak pristop pomeni, da se prizna načelo „enakega obravnavanja v nezakonitosti“. Posledično se uradnik ne more opreti na nezakonito odločbo, da bi se skliceval na kršitev načela enakega obravnavanja. To ne velja le za ničnostne, temveč tudi za odškodninske tožbe.

(Glej točko 81.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 16. november 2006, Peróxidos Orgánicos proti Komisiji, T‑120/04, ZOdl., str. II-4441, točka 77.

5.      V tožbi za povračilo škode, ki jo je domnevno povzročila institucija Skupnosti delno z nezakonito odločbo in delno s svojim nezakonitim ravnanjem, je treba navesti, kolikšen del zneska odškodnine, ki jo zahteva tožeča stranka, se nanaša na nezakonito ravnanje institucije in kolikšen del na nezakonitost akta, ki posega v položaj. Tožeča stranka mora tako natančno opisati naravo zatrjevane nepremoženjske škode in, čeprav približno, to škodo ovrednotiti, pri čemer mora razlikovati med škodo zaradi odločbe institucije Skupnosti in škodo zaradi nezakonitega ravnanja te institucije, da Sodišču za uslužbence omogoči presojo obsega in narave škode.

(Glej točko 82.)

Napotitev na:

Sodišče za uslužbence: 13. december 2007, N proti Komisiji, F-95/05, še neobjavljena v ZOdl. JU, točka 91.