SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE
EVROPSKE UNIJE
(prvi senat)

z dne 18. junija 2015

Zadeva F‑27/13

CX

proti

Evropski komisiji

„Javni uslužbenci – Disciplinski postopek – Vloga in pristojnosti disciplinske komisije in OI – Disciplinski ukrep – Degradiranje, ki mu sledi odločba o napredovanju – Sorazmernost kazni“

Predmet:      Tožba, vložena na podlagi člena 270 PDEU, ki se uporablja za Pogodbo ESAE v skladu z njenim členom 106a, s katero CX v bistvu predlaga po eni strani razglasitev ničnosti odločbe z dne 5. junija 2012, s katero ga je Evropska komisija degradirala iz naziva AD 9 v naziv AD 8, in po drugi strani naložitev Evropski komisiji, naj mu povrne škodo, ki naj bi mu nastala.

Odločitev:      Tožba se zavrne. CX nosi svoje stroške in stroške Evropske komisije.

Povzetek

1.      Uradniki – Disciplinska ureditev – Postopek pred disciplinsko komisijo – Roki, določeni v Prilogi IX h Kadrovskim predpisom – Instrukcijski roki – Pravilo dobrega upravljanja

(Kadrovski predpisi za uradnike, Priloga IX, člen 22(1))

2.      Uradniki – Disciplinska ureditev – Vloga in pristojnosti disciplinske komisije in organa za imenovanja – Presoja resničnosti dejstev v zvezi z obtožbo

(Kadrovski predpisi za uradnike, Priloga IX, člena 18 in 25)

3.      Uradniki – Disciplinska ureditev – Disciplinski postopek – Roki – Obveznost uprave, da ukrepa v razumnem roku – Presoja

(Kadrovski predpisi za uradnike, Priloga IX)

4.      Uradniki – Disciplinska ureditev – Kazen – Degradiranje – Razmerje do odločbe o napredovanju, ki se pozneje sprejme v zvezi z istim uradnikom

(Kadrovski predpisi za uradnike, člena 45 in 86)

5.      Uradniki – Disciplinska ureditev – Kazen – Degradiranje – Diskrecijska pravica organa za imenovanja – Obseg

(Kadrovski predpisi za uradnike, Priloga IX, člen 9)

1.      Rok iz člena 22(1) Priloge IX h Kadrovskim predpisom ni prekluziven rok. Ta določba določa pravilo dobrega upravljanja, katerega cilj je v interesu tako uprave kot uradnikov preprečiti neupravičeno zamudo pri sprejetju odločbe, s katero se konča disciplinski postopek. Iz tega sledi, da so disciplinski organi zavezani, da disciplinski postopek vodijo skrbno in da vsako dejanje v postopku izvedejo v razumnem roku glede na prejšnji ukrep. Neupoštevanje tega roka, ki ga je mogoče presojati le glede na posebne okoliščine zadeve, lahko povzroči razglasitev ničnosti akta, sprejetega zunaj roka, zlasti v primeru kršitve pravice do obrambe.

(Glej točko 38.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: sodbi N/Komisija, T‑198/02, EU:T:2004:101, točka 125, in François/Komisija, T‑307/01, EU:T:2004:180, točka 47 in navedena sodna praksa.

2.      Organ za imenovanja, lahko dejstva, ki so predmet disciplinskega postopka, preuči in presodi drugače, kot so bila preučena in presojena v mnenju disciplinske komisije, pod pogojem, da svojo odločitev v zvezi s tem podrobno obrazloži.

Nobena določba Kadrovskih predpisov namreč ne določa, da je mnenje disciplinske komisije glede resničnosti dejstev v zvezi z obtožbo zavezujoče za ta organ. Nasprotno, iz povezanih določb členov 18 in 25 Priloge IX h Kadrovskim predpisom izhaja, da mnenje disciplinske komisije, ki je posvetovalni organ, navedenega organa ne zavezuje v zvezi s tem.

Člen 18 Priloge IX h Kadrovskim predpisom namreč ne določa, da je mnenje disciplinske komisije skladno mnenje.

Nasprotno pa iz člena 25 Priloge IX h Kadrovskim predpisom izhaja, da ima navedeni organ pravico opreti se na dejanske ugotovitve, navedene v kazenski odločbi, ki je postala pravnomočna, tudi če zadevni uradnik resničnost teh dejstev izpodbija v disciplinskem postopku. Povedano drugače, zakonodajalec je želel pristojnosti organa za imenovanja omejiti pri presoji resničnosti dejstev, ki so predmet disciplinskega postopka, samo v primeru, ko je zaradi istih dejstev hkrati uveden kazenski pregon. Nasprotno pa ni določil, da ta organ ne bi mogel delno ali v celoti odstopiti od mnenja disciplinske komisije.

Disciplinski komisiji vseeno ni odvzeta njena bistvena naloga posvetovalnega organa, zadevnemu uradniku pa je zagotovljeno temeljno jamstvo, ker mora navedeni organ obrazložiti vsako odločitev o odstopanju od mnenja disciplinske komisije, tudi pri presoji dejstev.

(Glej točke od 54 do 58.)

Napotitev na:

Sodišče: sodba F./Komisija, 228/83, EU:C:1985:28, točka 16;

Sodišče prve stopnje: sodba Stevens/Komisija, T‑277/01, EU:T:2002:302, točka 76, in sklep Di Rocco/ESO, T‑8/92, EU:T:1992:122, točka 28;

Sodišče za uslužbence: sodba Bedin/Komisija, F‑128/14, EU:F:2015:51, točka 30.

3.      Iz načela dobrega upravljanja izhaja, da so disciplinski organi zavezani, da disciplinski postopek vodijo skrbno in da vsako dejanje v postopku izvedejo v razumnem roku glede na prejšnji ukrep. Disciplinski postopek lahko traja nerazumno dolgo zaradi izvedbe predhodnih upravnih preiskav ali pa zaradi poteka samega disciplinskega postopka. To, ali je postopek trajal razumno dolgo, je treba presojati na podlagi okoliščin posamezne zadeve, še zlasti na podlagi pomena spora za zadevno osebo, zapletenosti zadeve ter ravnanja tožeče stranke in pristojnih organov.

(Glej točko 77.)

Napotitev na:

Sodišče za uslužbence: sodba A in G/Komisija, F‑124/05 in F‑96/06, EU:F:2010:2, točke od 390 do393.

4.      Kar zadeva uradnika, v zvezi s katerim sta bili sprejeti odločbi, s katerima mu je bilo najprej kot disciplinski ukrep naloženo degradiranje in nato sprejeto njegovo napredovanje z retroaktivnim učinkom, je treba ugotoviti, da sta ti odločbi ločena in neodvisna upravna akta, ki temeljita na različnih pravnih podlagah, eden na členu 86 in drugi na členu 45 Kadrovskih predpisov. Ti odločbi imata tudi različna in nasprotujoča si cilja. V zvezi s tem ni nikjer v Kadrovskih predpisih določeno, da ima disciplinska odločba o degradiranju samodejno prednost pred poznejšo odločbo o napredovanju, kadar je naslovnik obeh odločb isti uradnik ali uslužbenec.

Poleg tega je napredovanje po naravi pravni akt, ki ne dopušča niti odložilnega ali razveznega pogoja niti časovne omejitve. Zlasti z vidika členov 4 in 6 Kadrovskih predpisov je namreč treba sklepati, da Kadrovski predpisi ne omogočajo napredovanja pro tempore uradnika ali uslužbenca na primer od 1. januarja danega leta do 1. julija naslednjega leta.

(Glej točke 95, 99 in 100.)

5.      Kar zadeva izbiro disciplinske kazni, ki jo je treba naložiti, organ za imenovanja v skladu s členom 9 Priloge IX h Kadrovskim predpisom nima pristojnosti za kaznovanje zadevnega uradnika tako, da mu neposredno naloži „razvrstitev“ v določen naziv, ampak ima pristojnost izključno za njegovo degradiranje bodisi začasno bodisi dokončno od naziva, ki ga zadevni uradnik dejansko ima ob naložitvi navedene kazni.

(Glej točko 101.)