Language of document : ECLI:EU:F:2015:152

SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE
EVROPSKE UNIJE
(drugi senat)

z dne 16. decembra 2015

Zadeva F‑135/14

DE

proti

Evropski agenciji za zdravila (EMA)

„Javni uslužbenci – Osebje EMA – Dodelitev ‚neaktivnega statusa‘ – Akt, ki posega v položaj – Pravica do izjave – Kršitev“

Predmet:      Tožba, vložena na podlagi člena 270 PDEU, s katero DE v bistvu predlaga razglasitev ničnosti odločbe z dne 31. januarja 2014, s katero mu je Evropska agencija za zdravila (EMA) dodelila „neaktivni status“ od 1. februarja 2014 do izteka njegove pogodbe o zaposlitvi začasnega uslužbenca dne 15. marca 2014, in naložitev agenciji EMA, da mu plača odškodnino za utrpelo škodo.

Odločitev:      Odločba z dne 31. januarja 2014, s katero je Evropska agencija za zdravila DE dodelila „neaktivni status“, se razglasi za nično. Evropski agenciji za zdravila se naloži, naj DE plača znesek 10.000 EUR. Evropska agencija za zdravila nosi svoje stroške in stroške, ki jih je priglasil DE.

Povzetek

1.      Tožbe uradnikov – Akt, ki posega v položaj – Pojem – Odločba o dodelitvi „neaktivnega statusa“, sprejeta zaradi nepravilnega ravnanja – Vključitev

(Kadrovski predpisi, člen 90(2) in Priloga IX, člen 23)

2.      Uradniki – Disciplinska ureditev – Odločba o dodelitvi „neaktivnega statusa“, sprejeta zaradi nepravilnega ravnanja – Neobstoj predhodnega zaslišanja zadevnega uslužbenca – Kršitev pravice do obrambe

(Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 41(2)(a); Kadrovski predpisi, Priloga IX, člen 23)

1.      V smislu člena 90(2) Kadrovskih predpisov posegajo v položaj le akti ali ukrepi z zavezujočimi pravnimi učinki, ki vplivajo na interese uslužbenca, ker pomembno spremenijo njegov pravni položaj.

Tudi če sprememba delovnih nalog ne vpliva na stvarne interese in/ali položaj zadevnega uradnika, lahko, ker spreminja pogoje izvajanja in naravo delovnih nalog, škodi moralnim interesom in prihodnjim možnostim zadevne osebe ter torej posega v njen položaj.

Uprava lahko uslužbenca, če je ta obtožen hude kršitve, na podlagi člena 23 Priloge IX h Kadrovskim predpisom začasno odstrani z delovnega mesta. Tak ukrep, čeprav začasen, je po naravi akt, ki posega v položaj zadevne osebe, saj temelji na trditvi o hudi kršitvi in lahko zadevni osebi povzroči resne posledice na poklicni in zasebni ravni, saj ji iz tega razloga onemogoča dejansko opravljanje njenih nalog. Za akte, ki posegajo v položaj, je poleg tega mogoče šteti tudi ukrepe, ki zadevnemu uslužbencu odvzamejo možnost opravljanja njegovih nalog, ne da bi ukinili ali zmanjšali njegov osebni prejemek.

Čeprav je zadevna agencija sporno odločbo v obravnavani zadevi štela za ukrep o dodelitvi „neaktivnega statusa“, je taka odločba glede na učinke enakovredna odločbi o začasni odstranitvi z delovnega mesta na podlagi člena 23 Priloge IX h Kadrovskim predpisom, sprejeti zaradi nepravilnega ravnanja, ki se očita tožeči stranki, v katere položaj posega tako z obrazložitvijo kot z izrekom.

(Glej točke od 36 do 38 in 40.)

Napotitev na:

Sodišče: sodba z dne 5. maja 1966, Gutmann/Komisija, 18/65 in 35/65, EU:C:1966:24, Recueil, str. 149, 168;

Sodišče prve stopnje: sodbi z dne 15. junija 2000, F/Komisija, T‑211/98, EU:T:2000:153, točki 30 in 31, ter z dne 16. decembra 2004, De Nicola/EIB, T‑120/01 in T‑300/01, EU:T:2004:367, točki 108 in 113;

Sodišče za uslužbence: sodbi z dne 8. maja 2008, Kerstens/Komisija, F‑119/06, EU:F:2008:54, točka 45 in navedena sodna praksa, ter z dne 23. oktobra 2013, Solberg/EMCDDA, F‑124/12, EU:F:2013:157, točka 16 in navedena sodna praksa.

2.      Pravica vsake osebe do izjave pred sprejetjem kakršnega koli posamičnega ukrepa, ki jo prizadene, je del spoštovanja pravice do obrambe.

Ta pravica je izražena v členu 41(2)(a) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ki daje vsaki osebi pravico do izjave pred sprejetjem kakršnega koli posamičnega ukrepa, ki jo prizadene, pri čemer se ta določba splošno uporablja. Da bi se zagotovilo učinkovito varstvo naslovnika takega ukrepa, je namen člena 41(2)(a) Listine zlasti to, da lahko naslovnik popravi napako ali uveljavlja dejstva v zvezi s svojim osebnim položajem, ki govorijo v prid temu, da naj bo odločba sprejeta, da naj ne bo sprejeta ali da naj ima določeno vsebino.

Spoštovanje pravice do izjave pomeni, da je zadevni osebi pred sprejetjem odločbe, ki nanjo negativno vpliva, omogočeno, da učinkovito predstavi svoje stališče glede resničnosti in upoštevnosti dejstev in okoliščin, na podlagi katerih je bila ta odločba sprejeta.

Zlasti kar zadeva odločbo o začasni odstranitvi z delovnega mesta, ki je bila sprejeta na podlagi člena 23 Priloge IX h Kadrovskim predpisom in ob obstoju trditve o hudi kršitvi, pri čemer se upošteva nujnost, ki običajno spremlja sprejetje take odločbe, je to treba sprejeti ob spoštovanju pravice do obrambe, katere del je tudi pravica do izjave. Zato je odločbo o začasni odstranitvi z delovnega mesta iz disciplinskih razlogov, razen v ustrezno dokazanih posebnih okoliščinah, mogoče sprejeti le po tem, ko je bilo zadevnemu uradniku ali uslužbencu omogočeno, da učinkovito predstavi svoje stališče o elementih, ki se upoštevajo zoper njega in na katerih namerava pristojni organ utemeljiti to odločbo.

Za odločbo o dodelitvi „neaktivnega statusa“, ki jo je agencija Unije sprejela zaradi nepravilnega ravnanja in s katero je zadevni osebi onemogočila opravljanje njenih nalog, je v obravnavani zadevi treba šteti, da ima enakovredne učinke kot odločba o začasni odstranitvi z delovnega mesta iz disciplinskih razlogov, ki lahko negativno vpliva na interese te osebe.

(Glej točke od 54 do 58.)

Napotitev na:

Sodišče: sodba z dne 21. decembra 2011, Francija/People’s Mojahedin Organization of Iran, C‑27/09 P, EU:C:2011:853, točka 65 in navedena sodna praksa;

Sodišče prve stopnje: sodbi z dne 15. junija 2000, F/Komisija, T‑211/98, EU:T:2000:153, točka 26 in naslednje, ter z dne 16. decembra 2004, De Nicola/EIB, T‑120/01 in T‑300/01, EU:T:2004:367, točka 123;

Splošno sodišče Evropske unije: sodba z dne 11. septembra 2013, L/Parlament, T‑317/10 P, EU:T:2013:413, točka 81;

Sodišče za uslužbence: sodbe z dne 14. maja 2014, Delcroix/ESZD, F‑11/13, EU:F:2014:91, točka 35 in navedena sodna praksa; z dne 19. junija 2014, BN/Parlament, F‑157/12, EU:F:2014:164, točka 84; z dne 13. novembra 2014, De Loecker/ESZD, F‑78/13, EU:F:2014:246, točka 33; z dne 15. aprila 2015, Pipiliagkas/Komisija, F‑96/13, EU:F:2015:29, točka 54, in z dne 9. septembra 2015, De Loecker/ESZD, F‑28/14, EU:F:2015:101, točka 128.