SKLEP SODIŠČA ZA USLUŽBENCE (drugi senat)
z dne 26. junija 2008
Zadeva F-1/08
Bart Nijs
proti
Računskemu sodišču Evropskih skupnosti
„Javni uslužbenci – Uradniki – Člen 35(1)(e) Poslovnika – Navedba tožbenih razlogov in trditev – Pritožbeni rok – Očitna nedopustnost“
Predmet: Tožba, vložena na podlagi člena 236 ES in člena 152 AE, s katero B. Nijs predlaga, naj se za nične razglasijo njegovo ocenjevalno poročilo 2005/2006, povezane in poznejše odločbe, zlasti odločba o njegovem nenapredovanju v letu 2007, in odločba Računskega sodišča z dne 8. marca 2007, s katero je bil s 1. julijem 2007 podaljšan mandat njegovega generalnega sekretarja, ter naj se Računskemu sodišču naloži plačilo odškodnine za utrpelo premoženjsko in nepremoženjsko škodo.
Odločitev: Tožba se delno zavrže kot očitno nedopustna in delno zavrne kot očitno neutemeljena. Tožeči stranki se naloži plačilo vseh stroškov.
Povzetek
1. Postopek – Vloga, s katero se postopek začne – Zahteve obličnosti
(Statut Sodišča, člen 19, tretji odstavek, in Priloga I, člen 7(1) in (3); Poslovnik Sodišča za uslužbence, člen 35(1)(d) in (e))
2. Uradniki – Tožba – Akt, ki posega v položaj – Pojem – Imenovanje drugega uradnika pred nastopom funkcije tožeče stranke – Izključitev
(Kadrovski predpisi za uradnike, člena 90(2) in 91(1))
1. V skladu s členom 35(1)(e) Poslovnika Sodišča za uslužbence mora tožba obsegati tožbene razloge ter dejanske in pravne trditve. Ti elementi morajo biti dovolj jasni in natančni, da toženi stranki omogočijo pripravo obrambe, Sodišču za uslužbence pa, da o tožbi po potrebi odloči brez dodatnih podatkov. Za zagotovitev pravne varnosti in dobrega delovanja sodnega sistema je za dopustnost tožbe nujno, da so bistveni dejanski in pravni elementi, na katerih temelji, vsaj dosledno in razumljivo povzeti v besedilu same tožbe.
To še toliko bolj velja, ker v skladu s členom 7(3) Priloge I k Statutu Sodišča pisni del postopka pred Sodiščem za uslužbence načeloma obsega le eno izmenjavo vlog, razen če Sodišče za uslužbence ne odloči drugače. Poleg tega mora uradnika v skladu s členom 19, tretji odstavek, navedenega statuta, ki se v skladu s členom 7(1) Priloge I k temu statutu uporablja za postopke pred Sodiščem za uslužbence, zastopati odvetnik. Bistvena vloga tega odvetnika kot pomočnika sodstva je, da tožbene predloge opre na dovolj razumljivo in skladno pravno argumentacijo, zlasti ob upoštevanju dejstva, da pisni del postopka pred Sodiščem za uslužbence načeloma obsega le eno izmenjavo vlog.
Tožba, v kateri so dejstva predstavljena zmedeno in neurejeno, tako da jih bralec ne more učinkovito povezati s tožbenim predlogom ali z enim od tožbenih razlogov, navedenih v njeno podporo, ne izpolnjuje zahtev po jasnosti in natančnosti.
Prav tako je očitno nedopustna tožba uradnika, v kateri niso natančno opredeljeni izpodbijani akti in ki tako ne izpolnjuje zahtev iz člena 35(1)(d) Poslovnika Sodišča za uslužbence.
(Glej točke od 24 do 27 in 46.)
Napotitev na:
Sodišče prve stopnje: 24. marec 1993, Benzler proti Komisiji, T-72/92, Recueil, str. II-347, točke 16, 18 in 19; 28. april 1993, De Hoe proti Komisiji, T-85/92, Recueil, str. II-523, točka 20; 21. maj 1999, Asia Motor France in drugi proti Komisiji, T-154/98, Recueil, str. II-1703, točka 42; 15. junij 1999, Ismeri Europa proti Računskemu sodišču, T-277/97, Recueil, str. II-1825, točka 29.
2. Akti, ki posegajo v položaj, v smislu členov 90(2) in 91(1) Kadrovskih predpisov, so le ukrepi z zavezujočimi pravnimi učinki, ki lahko vplivajo na interese tožeče stranke, s tem ko bistveno spremenijo njen pravni položaj in se z njimi dokončno določi stališče institucije.
To ne velja za imenovanje drugega uradnika znotraj iste institucije, če je bila odločitev o tem sprejeta pred nastopom funkcije tožeče stranke.
(Glej točki 34 in 35.)
Napotitev na:
Sodišče prve stopnje: 25. oktober 2005, Fardoom in Reinard proti Komisiji, T‑43/04, ZOdl. JU, str. I-A-329 in II-1465, točka 26;
Sodišče za uslužbence: 21. april 2008, Boudova in drugi proti Komisiji, F-78/07, še neobjavljen v ZOdl. JU, točka 31.