SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE EVROPSKE UNIJE

(tretji senat)

z dne 27. novembra 2012

Zadeva F‑59/11

Peter Sipos

proti

Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT)

„Javni uslužbenci – Začasni uslužbenec – Odločba o zavrnitvi podaljšanja pogodbe začasnega uslužbenca, sklenjene na podlagi člena 2(a) PZDU – Pogoji za sklenitev pogodbe začasnega uslužbenca, sklenjene na podlagi člena 2(b) PZDU za določen čas – Očitna napaka pri presoji“

Predmet: Tožba, vložena na podlagi člena 270 PDEU, ki se za Pogodbo ESAE uporablja na podlagi njenega člena 106a, s katero P. Sipos predlaga, prvič, naj se razglasi ničnost odločbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) z dne 29. septembra 2010, s katero sta bili zavrnjeni zahtevi tožeče stranke za drugo podaljšanje pogodbe o zaposlitvi za začasnega uslužbenca, ki je bila sklenjena 16. julija 2005 na podlagi člena 2(a) Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije (v nadaljevanju: PZDU), in nato še za to, da se zanjo uporabi člen 8, prvi odstavek, PZDU, drugič, naj se razglasi ničnost odločbe z dne 1. avgusta 2010, s katero je UUNT tožečo stranko zaposlil za določen čas kot začasnega uslužbenca na podlagi člena 2(b) PZDU, saj naj bi ta zaposlitev dejansko pomenila drugo podaljšanje pogodbe, sklenjene 16. julija 2005, in bi jo bilo torej treba skleniti na podlagi člena 2(a) PZDU za nedoločen čas, ter, tretjič, naj se tožeči stranki povrne škoda, ki jo je utrpela zaradi ravnanja UUNT.

Odločitev: Tožba se zavrne. Tožeča stranka nosi svoje stroške in naloži se ji plačilo stroškov, ki jih je priglasil UUNT.

Povzetek

1.      Uradniki – Začasni uslužbenci – Zaposlovanje – Sklenitev pogodbe za začasno zaposlitev na stalnem delovnem mestu – Pogoji

(Kadrovski predpisi, člen 1a(1); Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev, členi 2(b), 3, 4, 5 in 8, drugi odstavek)

2.      Uradniki – Začasni uslužbenci – Začasni uslužbenci, za katere se uporablja člen 2(a) Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev – Podaljšanje pogodbe po prvem podaljšanju za določen čas – Preoblikovanje pogodbe za določen čas v pogodbo za nedoločen čas – Pogoji

(Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev, člena 2(a) in 8, prvi odstavek)

3.      Uradniki – Začasni uslužbenci – Zaposlovanje – Podaljšanje pogodbe za določen čas – Diskrecijska pravica uprave – Meje – Interes službe

4.      Uradniki – Začasni uslužbenci – Zaposlovanje – Nepodaljšanje pogodbe za določen čas – Obveznost obrazložitve – Neobstoj – Izjema – Odločitev o zavrnitvi zahteve uslužbenca za podaljšanje njegove pogodbe za določen čas

(Kadrovski predpisi, člena 25, drugi odstavek, in 90(1))

1.      Iz člena 1a(1) Kadrovskih predpisov v povezavi s členi od 2 do 5 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev je razvidno, da stalna delovna mesta v institucijah načeloma zasedajo uradniki in da so torej lahko uslužbenci na teh delovnih mestih zaposleni le izjemoma. Čeprav torej člen 2(b) PZDU izrecno določa, da je mogoče na stalnem delovnem mestu zaposliti začasnega uslužbenca, je v tem členu določeno tudi, da je to mogoče storiti le za določen čas. Poleg tega člen 8, drugi odstavek, Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev določa, da se lahko pogodba o zaposlitvi začasnega uslužbenca sklene za največ štiri leta in se lahko podaljša le enkrat za največ dve leti. Po izteku tega obdobja se zaposlitev začasnega uslužbenca obvezno konča, bodisi s prenehanjem njegove zaposlitve bodisi z njegovim imenovanjem za uradnika pod pogoji, določenimi v Kadrovskih predpisih.

(Glej točki 37 in 38.)

2.      Da je mogoče pogodbo začasnega uslužbenca na podlagi člena 2(a) Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev v primeru drugega podaljšanja obravnavati kot pogodbo za nedoločen čas na podlagi člena 8, prvi odstavek, zadevnih pogojev, morata biti izpolnjena dva pogoja, in sicer, prvič, da je zadevna pogodba pogodba začasnega uslužbenca v smislu člena 2(a) Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev in, drugič, da je bila s to pogodbo podaljšana pogodba, ki je bila pred tem že podaljšana.

V zvezi s tem lahko uprava sklene pogodbo za nedoločen čas na podlagi člena 2(a) Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev le, če je v kadrovskem načrtu, priloženem delu proračuna za zadevno institucijo, na voljo delovno mesto, ki so ga proračunski organi opredelili kot začasno.

(Glej točki 40 in 42.)

3.      Če uprava ni sprejela sistema, ki bi določal načelo pogojnega podaljšanja pogodb uslužbencev, ima organ, pooblaščen za sklepanje pogodb o zaposlitvi, široko diskrecijsko pravico pri odločanju o podaljšanju pogodbe za določen čas, pri čemer pa mora kljub temu upoštevati interes službe, v skladu s katerim je treba na prosta delovna mesta zaposlovati najboljše kandidate. Tako lahko tožeča stranka dokaže, da je uprava storila očitno napako pri presoji, ker ni podaljšala njene pogodbe, če dokaže, da so njena delovna uspešnost in poklicne izkušnje tako izjemne, da bi lahko z njimi prekašala delovno uspešnost in poklicne izkušnje katerega koli drugega potencialnega kandidata, ali vsaj, da njena delovna uspešnost in poklicne izkušnje presegajo delovno uspešnost in poklicne izkušnje osebe, ki je bila končno zaposlena na spornem delovnem mestu.

(Glej točki 56 in 57.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 6. februar 2003, Pyres proti Komisiji, T‑7/01, točki 50 in 64; 1. marec 2005, Mausolf proti Europolu, T‑258/03, točke od 47 do 49;

Sodišče za uslužbence: 27. november 2008, Klug proti EMEA, F‑35/07, točki 65 in 66.

4.      Upravi ni treba obrazložiti odločitve, da na datum izteka pogodbe te ne bo podaljšala. Na splošno mora namreč vsaka od pogodbenih strani od začetka pogodbenega razmerja pričakovati, da bo druga stran uporabila pravico do sklicevanja na pogodbene določbe, kot so bile dogovorjene, še zlasti na določeni datum izteka pogodbe. Upravi – razen če je izoblikovala sistem, ki določa načelo pogojnega podaljšanja pogodb o zaposlitvi – torej ni treba obrazložiti tega, da vztraja pri izteku pogodbe na prvotno določeni datum, saj ne obstaja pravica do podaljšanja pogodbe za določen čas.

Nasprotno pa mora biti odločba, s katero uprava zavrne zahtevo uslužbenca za podaljšanje njegove pogodbe, obrazložena v skladu s členoma 25, drugi odstavek, in 90(1) Kadrovskih predpisov, saj je to akt, ki ima negativne posledice.

(Glej točko 71.)

Napotitev na:

Sodišče za uslužbence: 29. september 2009, Wenning proti Europolu, F‑114/07, točka 142 in navedena sodna praksa; 23. november 2010, Gheysens proti Svetu, F‑8/10, točka 64.