Language of document :

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Verwaltungsgericht Wien (Avstrija) 26. marca 2019 – S.A.D. Maler und Anstreicher OG

(Zadeva C-256/19)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Verwaltungsgericht Wien (Avstrija)

Stranke v postopku v glavni stvari

Pritožnica: S.A.D. Maler und Anstreicher OG

Nasprotna stranka: Magistrat der Stadt Wien

Druga udeležena stranka: Bauarbeiter Urlaubs- und Abfertigungskasse

Vprašanja za predhodno odločanje

1)    Ali je treba člen 19(1), drugi pododstavek, PEU v povezavi s členom 47 Listine ter načelo učinkovitosti, vsaj kar zadeva nacionalni pravni red, ki za namene zagotavljanja neodvisnosti in nepristranskosti sodišč v svoji ustavi določa temeljno pravico do dodeljevanja zadev sodnikom v skladu s fiksno porazdelitvijo dela, ki je vnaprej določena glede na splošna pravila, razlagati tako, da mora zakonodajalec zagotoviti, da je to temeljnopravno jamstvo učinkovito in ne zgolj teoretično?

1a)    Dodatno vprašanje: če je odgovor na vprašanje 1 nikalen:

Ali člen 19(1), drugi pododstavek, PEU v povezavi s členom 47 Listine ter načelo učinkovitosti v nacionalnem pravnem redu, v katerem je temeljna pravica fiksne porazdelitve dela določena v ustavi, zakonodajalcu nalagata kakršne koli obveznosti zagotovitve, in če da, kakšne?

1b)    Dodatni vprašanji: če je odgovor na vprašanje 1 pritrdilen:

1b- 1)    Ali člen 19(1), drugi pododstavek, PEU v povezavi s členom 47 Listine ter načelo učinkovitosti, vsaj kar zadeva nacionalni pravni red, v katerem je temeljna pravica fiksne porazdelitve dela določena v ustavi, zahtevata, da se ne upošteva navodilo oziroma akt glede dodelitve zadeve sodniku, ki ga je glede na zakon, ki ureja to navodilo oziroma akt, izdal nepristojen organ?

1b- 2)     Ali člen 19(1), drugi pododstavek, PEU v povezavi s členom 47 Listine ter načelo učinkovitosti, vsaj kar zadeva nacionalni pravni red, v katerem je temeljna pravica fiksne porazdelitve dela določena v ustavi, zahtevata, da se s poslovnikom o notranjem poslovanju sodišča organu, ki dodeljuje sodne spise, lahko v tem primeru pri odločitvi o dodelitvi prizna, če sploh, le že vnaprej določena ozka diskrecijska pravica?

2)    Ali je treba člen 19(1), drugi pododstavek, PEU v povezavi s členom 47 Listine ter načelo učinkovitosti, vsaj kar zadeva nacionalni pravni red, ki za namene zagotavljanja neodvisnosti in nepristranskosti sodišč v svoji ustavi določa temeljno pravico do dodeljevanja zadev sodnikom v skladu s fiksno porazdelitvijo dela, ki je vnaprej določena glede na splošna pravila, razlagati tako, da mora biti sodniku, ki ima pomisleke, prvič, glede zakonitosti interne porazdelitve dela na sodišču, oziroma, drugič, glede zakonitosti odločitve (posebej odločitve o dodelitvi zadeve), s katero se izvršujejo pravila o interni porazdelitvi dela na sodišču in ki neposredno zadeva delo tega sodnika, omogočeno, da v zvezi s temi pomisleki vloži pravno sredstvo na drugo sodišče (pri čemer to pravno sredstvo tega sodnika posebej finančno ne bremeni), ki ima polna pooblastila za preizkus zakonitosti domnevno nezakonitega akta?

Če je odgovor nikalen: Ali obstajajo kakršne koli druge določbe, ki jih mora opredeliti zakonodajalec, ki zagotavljajo, da sodnik lahko doseže zakonitost pri upoštevanju zakonskih določb, ki se nanašajo nanj, glede spoštovanja zakonskih določb (posebej internih, ki veljajo na sodišču) v zvezi z dodeljevanjem zadev?

3)    Ali je treba člen 19(1), drugi pododstavek, PEU v povezavi s členom 47 Listine ter načelo učinkovitosti, vsaj kar zadeva nacionalni pravni red, ki za namene zagotavljanja neodvisnosti in nepristranskosti sodišč v svoji ustavi določa temeljno pravico do dodeljevanja zadev sodnikom v skladu s fiksno porazdelitvijo dela, ki je vnaprej določena glede na splošna pravila, razlagati tako, da mora biti stranki sodnega postopka, ki ima pomisleke, prvič, glede zakonitosti določbe o interni porazdelitvi dela na sodišču, vnaprej določene za njen postopek, oziroma, drugič, glede zakonitosti dodelitve tega postopka določenemu sodniku, omogočeno, da še pred izdajo sodne odločbe v zvezi s temi pomisleki vloži pravno sredstvo na drugo sodišče (pri čemer to pravno sredstvo te stranke finančno prekomerno ne bremeni), ki ima polna pooblastila za preizkus zakonitosti domnevno nezakonitega akta?

Če je odgovor nikalen: Ali obstajajo kakršne koli druge zahteve, ki jih mora opredeliti zakonodajalec, ki zagotavljajo, da lahko stranka še pred izdajo sodne odločbe doseže zakonitost pri spoštovanju njene temeljne pravice do „zakonitega sodnika“?

4)    Ali je treba člen 19(1), drugi pododstavek, PEU v povezavi s členom 47 Listine ter načelo učinkovitosti, vsaj kar zadeva nacionalni pravni red, ki za namene zagotavljanja neodvisnosti in nepristranskosti sodišč v svoji ustavi določa temeljno pravico do dodeljevanja zadev sodnikom v skladu s fiksno porazdelitvijo dela, ki je vnaprej določena glede na splošna pravila, razlagati tako, da sta interna porazdelitev dela na sodišču in interna dokumentacija v zvezi s prispetjem zadev na sodišče tako pregledni in razumljivi, da lahko sodnik oziroma stranka brez posebnih težav preverita ujemanje konkretne dodelitve zadeve sodniku oziroma določenemu senatu z določbami interne porazdelitve dela na sodišču?

Če je odgovor nikalen: Ali obstajajo kakršne koli druge zahteve, ki jih mora opredeliti zakonodajalec, ki zagotavljajo, da se sodnik oziroma stranka lahko seznanita z zakonitostjo določene dodelitve zadeve?

5)    Ali je treba člen 19(1), drugi pododstavek, PEU v povezavi s členom 47 Listine ter načelo učinkovitosti, vsaj kar zadeva nacionalni pravni red, ki za namene zagotavljanja neodvisnosti in nepristranskosti sodišč v svoji ustavi določa temeljno pravico do dodeljevanja zadev sodnikom v skladu s fiksno porazdelitvijo dela, ki je vnaprej določena glede na splošna pravila, razlagati tako, da mora biti strankam postopka in sodniku v sodnem postopku, ne da bi morali sami prispevati k temu, omogočeno, da vsebinsko razumejo določbe o porazdelitvi dela, ter da jim mora biti na ta način omogočeno, da preverijo zakonitost dodelitve zadeve sodniku oziroma določenemu senatu?

Če je odgovor nikalen: Ali obstajajo kakršne koli druge zahteve, ki jih mora opredeliti zakonodajalec, ki zagotavljajo, da se sodnik oziroma stranka lahko seznanita z zakonitostjo določene dodelitve zadeve?

6)     Kakšne obveznosti ukrepanja ima sodnik ob upoštevanju njegove obveznosti, izhajajoče iz prava Unije, glede spoštovanja postopkovnih določb prava Unije, ki ga (zunanji ali interni) akt, katerega ne more izpodbijati, zavezuje k ravnanju, ki krši pravo Unije in pravice strank?

____________