SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE EVROPSKE UNIJE
(drugi senat)
z dne 23. januarja 2013
Zadeva F‑24/11
Nicolas Katrakasas
proti
Evropski komisiji
„Javni uslužbenci – Notranja natečaja COM/INT/OLAF/09/AD 8 in COM/INT/OLAF/09/AD 10 – Boj proti goljufijam – Ponovni preizkus odločbe o pristopu k ustnemu preizkusu – Ponovni preizkus odločbe o nevpisu na rezervni seznam – Ugovor nezakonitosti obvestila o natečaju – Pogoji v zvezi z izobrazbo in delovnimi izkušnjami – Pravilo anonimnosti – Kršitev člena 31 Kadrovskih predpisov – Zloraba pooblastil – Predmet pisnega preizkusa, ki je dajal prednost eni kategoriji kandidatov – Ravnanje člana komisije na ustnem preizkusu“
Predmet: Tožba, vložena na podlagi člena 270 PDEU, ki se za Pogodbo ESAE uporablja na podlagi njenega člena 106a, s katero N. Katrakasas v bistvu predlaga razglasitev ničnosti odločbe komisije notranjega natečaja COM/INT/OLAF/09/AD 8 z dne 11. maja 2010, s katero je bila po ponovnem pregledu potrjena njena odločba z dne 9. marca 2010 o njegovem nevpisu na rezervni seznam.
Odločitev: Tožba se zavrne. Tožeča stranka nosi svoje stroške in naloži se ji plačilo stroškov Evropske komisije.
Povzetek
1. Pritožbe uradnikov – Tožba zoper odločbo o nevpisu na rezervni seznam natečaja – Možnost sklicevanja na nepravilnost obvestila o natečaju za izpodbijanje nevpisa – Pogoji
(Kadrovski predpisi, člen 91)
2. Uradniki – Natečaj – Natečaj na podlagi kvalifikacij in preizkusov – Pogoji za pripustitev – Določitev z obvestilom o natečaju – Presoja poklicnih izkušenj kandidatov, ki jo opravi komisija – Sodni nadzor – Meje
(Kadrovski predpisi, Priloga III, člena 2 in 5)
3. Uradniki – Natečaj – Natečaj na podlagi kvalifikacij in preizkusov – Začetek uporabe meril za ocenjevanje in njihovo tehtanje – Diskrecijska pravica komisije
(Kadrovski predpisi, Priloga III)
4. Uradniki – Natečaj – Natečaj na podlagi kvalifikacij in preizkusov – Ocenjevanje poklicne usposobljenosti kandidatov – Diskrecijska pravica komisije – Sodni nadzor – Meje
(Kadrovski predpisi, Priloga III)
1. V okviru postopka zaposlovanja se lahko tožeča stranka v primeru tožbe zoper naknadne akte, kot je odločba o nevpisu na rezervni seznam natečaja, sklicuje na nepravilnost predhodnih aktov, ki so z njimi tesno povezani. Zato lahko Sodišče za uslužbence glede na povezavo različnih aktov, ki sestavljajo postopek zaposlovanja, preuči, ali je pripravljalni akt, kot je obvestilo o natečaju, ki je tesno povezan z izpodbijano odločbo, morda nezakonit.
Natančneje, kadar se tožbeni razlog v zvezi z nezakonitostjo obvestila o natečaju, ki se ni pravočasno izpodbijalo, nanaša na obrazložitev posamezne izpodbijane odločbe, se tožba sprejme kot dopustna. Kandidatu na natečaju namreč ni mogoče odvzeti pravice, da v vseh elementih, vključno s tistimi, ki so bili opredeljeni v obvestilu o natečaju, izpodbija utemeljenost posamične odločbe, ki je bila sprejeta proti njemu v skladu s pogoji, določenimi v tem razpisu, saj le odločba, ki izpolnjuje te pogoje, vpliva na njegov pravni položaj in mu omogoča, da se z gotovostjo seznani s tem, kako in koliko so prizadeti njegovi posamezni interesi.
Po drugi strani je treba ob pomanjkanju tesne zveze med obrazložitvijo same izpodbijane odločbe in tožbenega razloga glede nezakonitosti obvestila o natečaju, ki se ni pravočasno izpodbijalo, ugotoviti, da je ta tožbeni razlog nedopusten, ob upoštevanju splošnih pravil v zvezi z roki za tožbe, od katerih v takšnih primerih ni mogoče odstopiti, ne da bi se kršilo načelo pravne varnosti.
(Glej točke 68, 70 in 71.)
Napotitev na:
Sodišče: 11. marec 1986, Adams in drugi/Komisija, 294/84, točka 17;
Splošno sodišče: 15. februar 2005, Pyres/Komisija, T‑256/01, točka 16; 31. januar 2006, Giulietti/Komisija, T‑293/03, točke 39, 41 in 42, in navedena sodna praksa.
2. Natečajna komisija je pristojna, da v vsakem posameznem primeru presodi, ali poklicne izkušnje vsakega kandidata ustrezajo ravni, zahtevani v obvestilu o natečaju. Komisija ima glede tega v okviru določb Kadrovskih predpisov o natečajnih postopkih diskrecijsko pravico pri presoji narave in trajanja prejšnjih poklicnih izkušenj kandidatov ter bolj ali manj tesne povezave, ki jo te izkušnje lahko imajo z zahtevami prostega delovnega mesta. Sodišče za uslužbence mora tako v okviru nadzora zakonitosti preveriti le, ali pri izvajanju te pristojnosti ni prišlo do očitne napake.
(Glej točko 124.)
Napotitev na:
Sodišče za uslužbence: 1. julij 2010, Časta/Komisija, F‑40/09, točka 58 in navedena sodna praksa; 23. oktober 2012, Eklund/Komisija, F‑57/11, točka 50 in navedena sodna praksa.
3. Natečajna komisija ima široko diskrecijsko pravico pri opravljanju svojega dela. Zato ima možnost, da kadar obvestilo o natečaju ne določa meril za ocenjevanje, določi taka merila, ali kadar jih to obvestilo določa, vendar brez opredelitve njihovega tehtanja, da opredeli to tehtanje.
(Glej točko 136.)
Napotitev na:
Sodišče za uslužbence: 8. julij 2010, Wybranowski/Komisija, F‑17/08, točka 32 in navedena sodna praksa.
4. Ocene, ki jih daje natečajna komisija, ko ocenjuje znanje in usposobljenosti kandidatov, so primerjalne. Te ocene in odločbe, s katerimi komisija ugotovi neuspeh kandidata pri preizkusu, pomenijo vrednostno oceno kandidatovega dela v okviru preizkusa. Vključene so v široko pooblastilo komisije za odločanje po prostem preudarku in so lahko predmet presoje sodišča le v primeru kršitve pravil, ki urejajo delo komisije. Iz tega izhaja, da kadar se tožeča stranka v okviru ničnostne tožbe zoper odločbo, s katero je natečajna komisija odločila, da ni bila uspešna na izločitvenih preizkusih, ne sklicuje na kršitev pravil, ki veljajo za delo komisije, ali ne predloži dokaza o taki kršitvi, je utemeljenost ocene natečajne komisije izključena iz nadzora sodišča Unije.
(Glej točke 148, 161 in 184.)
Napotitev na:
Splošno sodišče: 1. december 1994, Michaël-Chiou/Komisija, T‑46/93, točka 49; 23. januar 2003, Angioli/Komisija, T‑53/00, točka 91 in navedena sodna praksa; 12. marec 2008, Giannini/Komisija, T‑100/04, točka 276 in navedena sodna praksa.