SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE
(prvi senat)
z dne 30. novembra 2009
Zadeva F-80/08
Fritz Harald Wenig
proti
Komisiji Evropskih skupnosti
„Javni uslužbenci – Uradniki – Disciplinski postopek – Začasna odstranitev uradnika z delovnega mesta – Odtegnitev osebnih prejemkov – Navedba hude kršitve – Pravica do obrambe – Pristojnost – Neobjava prenosa pooblastila – Nepristojnost izdajatelja izpodbijanega akta“
Predmet: Tožba, vložena na podlagi členov 236 ES in 152 AE, s katero F. H. Wenig predlaga razglasitev ničnosti odločbe Komisije z dne 18. septembra 2008, sprejete na podlagi členov 23 in 24 Priloge IX h Kadrovskim predpisom za uradnike Evropskih skupnosti, s katero je bil odstranjen z delovnega mesta za nedoločen čas in mu je bila odrejena odtegnitev 1000 EUR na mesec od njegovih osebnih prejemkov za največ šest mesecev. Tožeča stranka je poleg tega z ločeno vlogo predlagala odložitev izvršitve sporne odločbe.
Odločitev: Odločba z dne 18. septembra 2008, s katero je Komisija v skladu s členoma 23 in 24 Priloge IX h Kadrovskim predpisom tožečo stranko začasno odstranila z delovnega mesta za nedoločen čas in odredila odtegnitev 1000 EUR na mesec od njenih osebnih prejemkov za največ šest mesecev, se razglasi za nično. Komisiji se naloži plačilo stroškov postopka v glavni stvari. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka za izdajo začasne odredbe.
Povzetek
1. Uradniki – Pravno sredstvo – Pravni interes – Upokojeni uradnik
(Kadrovski predpisi za uradnike, Priloga IX, člen 24(2))
2. Uradniki – Disciplinska ureditev – Disciplinski postopek
(Kadrovski predpisi za uradnike, Priloga IX)
3. Uradniki – Disciplinska ureditev – Kazen – Suspendiranje
4. Ničnostna tožba – Razlogi – Razlog, ki se nanaša na nepristojnost izdajatelja akta, ki posega v položaj – Razlog javnega reda
5. Uradniki – Organ, pristojen za imenovanja – Odločba o izvrševanju pooblastil, podeljenih navedenemu organu
(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 2)
1. Ker je odločba, s katero je bila tožeča stranka za nedoločen čas odstranjena z delovnega mesta in s katero je bila odrejena odtegnitev od njenih osebnih prejemkov za največ šest mesecev, vplivala ne samo na njen materialni položaj, ampak tudi na njen ugled, dejstvo, da je ta odločba implicitno, vendar nujno postala neupoštevna, ko se je tožeča stranka upokojila, in da je navedena odločba v delu, v katerem se odreja odtegnitev od osebnih prejemkov, še pred vložitvijo tožbe postala neveljavna, saj je bila ta odtegnitev v skladu s členom 24(2) Priloge IX h Kadrovskim predpisom omejena na šest mesecev, ne povzroči niti brezpredmetnosti tožbe niti prenehanja pravnega interesa tožeče stranke za predlaganje razglasitve ničnosti odločbe v celoti.
(Glej točke od 33 do 35.)
Napotitev na:
Sodišče: 22. december 2008, Gordon proti Komisiji, C‑198/07 P, ZOdl., str. I‑10701, točki 44 in 45.
2. V skladu s členom 6(1) Evropske konvencije o človekovih pravicah ima vsakdo pravico, da o njegovih civilnih pravicah in obveznostih ali o kakršnihkoli kazenskih obtožbah zoper njega pravično in javno ter v razumnem roku odloča neodvisno in nepristransko z zakonom ustanovljeno sodišče. Vendar postopek začasne odstranitve z delovnega mesta in odtegnitve prejemkov ni sodni, ampak upravni postopek, tako da Komisije ni mogoče obravnavati kot „sodišča“ v smislu člena 6 navedene konvencije. Zato od Komisije, kadar začasno odstrani uradnika in mu odtegne prejemke, ni mogoče zahtevati spoštovanja obveznosti, ki jih navedeni člen nalaga „sodišču“.
(Glej točke od 57 do 59.)
Napotitev na:
Sodišče: 16. julij 1998, N proti Komisiji, C‑252/97 P, Recueil, str. I‑4871, točka 52;
Sodišče prve stopnje: 17. oktober 1991, de Compte proti Parlamentu, T‑26/89, Recueil, str. II‑781, točka 94; 21. november 2000, A proti Komisiji, T‑23/00, RecFP, str. I‑A‑263 in II‑1211, točka 24.
3. Nadzor sodišča Skupnosti glede utemeljenosti ukrepa začasne odstranitve uradnika z delovnega mesta mora biti glede na začasnost takega ukrepa zelo omejen. Sodišče se mora tako omejiti na preverjanje, ali so trditve o hudi kršitvi dovolj verjetne in ali niso očitno neutemeljene.
(Glej točko 67.)
Napotitev na:
Sodišče prve stopnje: 10. februar 1999, Willeme proti Komisiji, T‑211/98 R, RecFP, str. I‑A‑15 in II‑57, točka 30.
4. Tožbeni razlog glede nepristojnosti avtorja nekega akta, ki ima negativne posledice, je ugovor javnega reda, o katerem sodišče Skupnosti v vsakem primeru presoja po uradni dolžnosti.
(Glej točko 83.)
Napotitev na:
Sodišče: 13. julij 2000, Salzgitter proti Komisiji, C‑210/98 P, Recueil, str. I‑5843, točka 56;
Sodišče prve stopnje: 13. julij 2006, Vounakis proti Komisiji, T‑165/04, ZOdl. JU, str. I‑A‑2‑155 in II‑A‑2‑735, točka 30;
Sodišče za uslužbence: 13. december 2006, de Brito Sequeira Carvalho proti Komisiji, F‑17/05, ZOdl. JU, str. I‑A‑1‑149 in II‑A‑1‑577, točka 51; 18. september 2007, Botos proti Komisiji, F‑10/07, še neobjavljena v ZOdl. JU, točka 78.
5. Odločbe o določitvi razmejitve pooblastil, dodeljenih organu, pristojnemu za imenovanja, so notranja organizacijska pravila institucije. Niti določbe Pogodbe niti določbe Kadrovskih predpisov, in zlasti njihov člen 2, ne določajo, da je objava takih odločb pogoj za to, da začnejo veljati in da se je torej mogoče na njih sklicevati.
Vendar spoštovanje načela pravne varnosti, ki zahteva, da akta javnih organov ni mogoče uveljavljati zoper fizične in pravne osebe, dokler te nimajo možnosti, da se z njim seznanijo, nalaga – tudi če nobena pisna določba tega izrecno ne predvideva –, da morajo biti odločbe o izvajanju pooblastil, ki so s Kadrovskimi predpisi dodeljena organu, pristojnemu za imenovanja, s Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev pa organu, pooblaščenemu za sklepanje pogodb o zaposlitvi, ustrezno objavljene na način in v obliki, ki ju določi uprava.
Komisija si načeloma sama prizadeva zagotavljati javnost odločb o izvajanju pooblastil, ki so s Kadrovskimi predpisi dodeljena organu, pristojnemu za imenovanja, s Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev pa organu, pooblaščenemu za sklepanje pogodb o zaposlitvi, saj so te običajno objavljene v Informations administratives. Poleg tega načelo pravne varnosti zahteva, da ureditev Skupnosti zadevnim osebam omogoča, da se natančno seznanijo z obsegom obveznosti, ki jim jih nalaga, saj morajo biti posamezniki nedvoumno seznanjeni s svojimi pravicami in obveznostmi. Nazadnje, potreba po zagotavljanju ustrezne javnosti odločb o določitvi razmejitve pooblastil, ki so s Kadrovskimi predpisi dodeljena organu, pristojnemu za imenovanja, s Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev pa organu, pooblaščenemu za sklepanje pogodb o zaposlitvi, izhaja tudi iz pravil o dobrem upravljanju na področju vodenja kadrov.
Obveznost Komisije, da zagotovi ustrezno objavo odločbe, s katero je bil uradnik začasno odstranjen z delovnega mesta, je še posebej nujna, kadar je bila taka pristojnost prenesena na eno samo osebo, in sicer člana Komisije, pristojnega za osebje, medtem ko je bila predhodno na najvišjem organu Komisije, v tem primeru kolegiju komisarjev. Ukrep, ki ga sprejme ena sama oseba, daje uradniku, ki je njegov naslovnik, nekoliko nižjo stopnjo varstva, kot je tista, zagotovljena z ukrepom kolegijskega organa, saj lahko ta zaradi posvetovanja njegovih članov upošteva večje število upoštevnih informacij.
(Glej točke 87, od 89 do 91, 93, 94 in 96.)
Napotitev na:
Sodišče: 30. maj 1973, De Greef proti Komisiji, 46/72, Recueil, str. 543, točka 18; 25. januar 1979, Racke, 98/78, Recueil, str. 69, točka 15; 25. januar 1979, Weingut Decker, 99/78, Recueil, str. 101, točka 3; 21. junij 2007, ROM-projecten, C‑158/06, ZOdl., str. I‑5103, točka 25; 11. december 2007, Skoma-Lux, C‑161/06, ZOdl., str. I‑10841, točki 37 in 38;
Sodišče prve stopnje: 25. marec 1999, Hamptaux proti Komisiji, T‑76/98, RecFP, str. I‑A‑59 in II‑303, točka 23;
Sodišče za uslužbence: 9. julij 2008, Kuchta proti ECB, F‑89/07, še neobjavljena v ZOdl. JU, točka 62.