SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE (drugi senat)
z dne 13. decembra 2007
Zadeva F-28/06
Paulo Sequeira Wandschneider
proti
Komisiji Evropskih skupnosti
„Javni uslužbenci – Uradniki – Ocenjevanje – Karierno ocenjevalno poročilo – Ocenjevalno obdobje 2004 – Ničnostna tožba – Obrazložitev – Očitna napaka pri presoji“
Predmet: Tožba, vložena na podlagi člena 236 ES in člena 152 AE, s katero P. Sequeira Wandschneider predlaga razglasitev ničnosti njegovega kariernega ocenjevalnega poročila za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2004 in naložitev Komisiji, naj mu plača znesek 5000 EUR za povračilo premoženjske in nepremoženjske škode, ki naj bi jo utrpel zaradi kariernega ocenjevalnega poročila za leto 2004.
Odločitev: Tožba se zavrne. Vsaka stranka nosi svoje stroške.
Povzetek
1. Uradniki – Ocenjevanje – Karierno ocenjevalno poročilo – Posredovanje potrjevalca v postopku ocenjevanja
(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 43)
2. Uradniki – Ocenjevanje – Karierno ocenjevalno poročilo – Sestava – Različni ocenjevalci v istem ocenjevalnem obdobju
(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 43)
3. Uradniki – Ocenjevanje – Karierno ocenjevalno poročilo – Sestava paritetnega odbora za ocenjevanje
(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 43)
4. Uradniki – Ocenjevanje – Karierno ocenjevalno poročilo – Vloga drugostopenjskega ocenjevalca
(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 43)
5. Uradniki – Ocenjevanje – Spoštovanje pravice do obrambe
(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 43)
6. Uradniki – Ocenjevanje – Karierno ocenjevalno poročilo – Nujno ujemanje med pojasnjevalnimi pripombami in oceno, izraženo v številkah
(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 43)
7. Uradniki – Pravice in obveznosti – Svoboda izražanja – Izvajanje – Meje
(Kadrovski predpisi za uradnike, člena 12 in 21)
1. Iz člena 2(3) Splošnih določb za izvajanje člena 43 Kadrovskih predpisov, ki jih je sprejela Komisija, po katerem potrjevalec sopodpiše karierno ocenjevalno poročilo, ki ga prvotno sestavi ocenjevalec, in člena 8(8), prvi pododstavek, navedenih splošnih določb za izvajanje, po katerem ocenjevalec in potrjevalec dokončata to poročilo, izhaja, da je treba potrjevalca šteti za ocenjevalca v polnem pomenu izraza. Zato okoliščine, da je v informacijskem sistemu navedeno, da je potrjevalec končal ocenjevanje, ni mogoče uporabiti za sklepanje, da je ocenjevalec svoje naloge prepustil potrjevalcu.
(Glej točko 43.)
Napotitev na:
Sodišče prve stopnje: 25. oktober 2005, Fardoom in Reinard proti Komisiji, T‑43/04, ZOdl. JU, str. I‑A‑329 in II‑1465, točka 64.
2. Iz določb člena 1(1) in (2) v povezavi z določbami člena 4(1) in (2) Splošnih določb za izvajanje člena 43 Kadrovskih predpisov, ki jih je sprejela Komisija, izhaja, da je namen kariernega ocenjevalnega poročila oceniti učinkovitost, sposobnosti in obnašanje v službi, ki jih je oseba na delovnem mestu izkazala med celotnim ocenjevalnim obdobjem. Ocenjevalec mora torej glede na prej določene cilje oceniti delo, ki ga je ta oseba opravila v celotnem ocenjevalnem obdobju, čeprav v določenem delu navedenega obdobja ni bil nadrejen tej osebi. Cilj poenostavljenega poročila je torej dati ocenjevalcu potrebne informacije za ocenitev nalog, ki jih je ocenjevani uradnik opravljal v tem določenem delu ocenjevalnega obdobja. Zato okoliščina, da je drug ocenjevalec prevzel ocene od prvega ocenjevalca za isto ocenjevalno obdobje, ne more biti dokaz, da ni ocenil zadevne osebe.
(Glej točko 49.)
3. Dejstvo, da je bil na seji paritetnega odbora za ocenjevanje, na kateri se je preučevala pritožba uradnika zoper njegovo karierno ocenjevalno poročilo, navzoč član, s katerim je imel ta uradnik prej konfliktne odnose, ne more vplivati na postopek pred tem organom, ker ta član, ki je bil samo nadomestni član navedenega odbora, ni sodeloval pri glasovanju in ker nič ne kaže, da bi s svojo navzočnostjo lahko vplival na izid tega glasovanja.
(Glej točke od 59 do 61.)
4. Iz člena 9(7), drugi pododstavek, Splošnih določb za izvajanje člena 43 Kadrovskih predpisov, ki jih je sprejela Komisija, izhaja, da se vloga drugostopenjskega ocenjevalca ne sme zamenjevati z vlogo ocenjevalca ali potrjevalca in da se tako lahko drugostopenjski ocenjevalec, če mu paritetni odbor za ocenjevanje ni dal priporočil, omeji na dokončno sprejetje kariernega ocenjevalnega poročila, ne da bi svojo odločitev podrobno obrazložil.
(Glej točko 78.)
5. Spoštovanje pravice do obrambe v vseh postopkih, začetih zoper osebo, ki se lahko končajo s sprejetjem akta, ki posega v položaj te osebe, je temeljno načelo prava Skupnosti. To načelo zahteva, da mora biti zadevni osebi dana možnost, da učinkovito predstavi svoje stališče o informacijah, ki se lahko uporabijo proti njej ob sprejetju akta. Ta cilj je dosežen zlasti s Splošnimi določbami za izvajanje člena 43 Kadrovskih predpisov, ki jih je sprejela Komisija, katerih cilj je zagotavljati spoštovanje kontradiktornosti v celotnem postopku ocenjevanja uradnikov. Tožeča stranka, ki je lahko uveljavljala svoje očitke v vseh fazah tega postopka, ne more trditi, da je bila njena pravica do obrambe kršena.
(Glej točke od 87 do 90.)
Napotitev na:
Sodišče: 10. julij 1986, Belgija proti Komisiji, 234/84, Recueil, str. 2263, točka 27; 5. oktober 2000, Nemčija proti Komisiji, C‑288/96, Recueil, str. I‑8237, točka 99;
Sodišče prve stopnje: 8. marec 2005, Vlachaki proti Komisiji, T-277/03, ZOdl. JU, str. I‑A‑57 in II‑243, točka 64.
6. Pri sestavi kariernih ocenjevalnih poročil je namen pojasnjevalnih pripomb, navedenih v takem poročilu, utemeljiti ocene, izražene v točkah. Te pojasnjevalne pripombe so temelj za pripravo ocene, ki je njihov številčni prikaz, in uradniku omogočajo, da razume dobljeno oceno. Zato morajo biti v takem poročilu pojasnjevalne pripombe skladne z ocenami, izraženimi v točkah. Ob upoštevanju zelo široke diskrecijske pravice, priznane ocenjevalcem pri presoji dela oseb, ki jih morajo oceniti, morebitna neskladnost v kariernem ocenjevalnem poročilu vseeno lahko upraviči razglasitev njegove ničnosti samo, če je očitna.
(Glej točko 109.)
Napotitev na:
Sodišče prve stopnje: 25. oktober 2006, Carius proti Komisiji, T‑173/04, ZOdl. JU, str. I-A-2-243 in II‑A‑2‑1269, točka 106.
7. Čeprav je svoboda izražanja temeljna pravica, ki jo imajo uradniki Skupnosti, taka svoboščina ne more upravičiti, da lahko uradnik o svojih nadrejenih izraža neutemeljene trditve, ki lahko očrnijo njihovo poštenost.
(Glej točko 143.)
Napotitev na:
Sodišče: 13. december 1989, Oyowe in Traore proti Komisiji, C‑100/88, Recueil, str. 4285, točka 16;
Sodišče prve stopnje: 26. november 1991, Williams proti Računskemu sodišču, T‑146/89, Recueil, str. II‑1293, točki 72 in 76.