SKLEP SODIŠČA ZA USLUŽBENCE

EVROPSKE UNIJE

(drugi senat)

z dne 30. septembra 2014

Zadeva F‑35/12

DM

proti

Uradu organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (BEREC)

„Javni uslužbenci – Pogodbeni uslužbenec – Pogoji za zaposlitev – Zdravniški pregled pred zaposlitvijo – Člen 100 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije – Zdravstveni pridržek – Odpoved delovnega razmerja ob koncu poskusne dobe – Predlogi za razglasitev ničnosti, ki so postali brezpredmetni – Uporaba zdravstvenega pridržka ob zaposlitvi zadevne osebe pri drugi agenciji Evropske unije – Nevplivanje – Ustavitev postopka“

Predmet:      Tožba, vložena na podlagi člena 270 PDEU, s katero DM predlaga razglasitev ničnosti odločbe Urada organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (BEREC) z dne 2. decembra 2011 o zavrnitvi pritožbe zoper odločbo z dne 6. maja 2011, da se zanj uporabi zdravstveni pridržek iz člena 100 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije, v različici, ki se uporablja v sporu (v nadaljevanju: RAA) od datuma njegovega nastopa službe, in, če je potrebno, razglasitev ničnosti navedene odločbe z dne 6. maja 2011.

Odločitev:      Postopek s tožbo se ustavi. Urad organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije nosi svoje stroške in stroške, ki jih je priglasil DM.

Povzetek

1.      Tožbe uradnikov –Tožba zoper odločbo o zavrnitvi pritožbe – Dopustnost – Obveznost odločiti o predlogih, vloženih zoper odločbo o zavrnitvi pritožbe – Predlogi, ki nimajo samostojne vsebine, ali povsem potrditvena odločba – Neobstoj

(Kadrovski predpisi, člena 90 in 91)

2.      Tožbe uradnikov – Pogodbeni uslužbenci – Pravni interes – Tožba nekdanjega uslužbenca zoper odločbo agencije Unije, ki je pri njem uporabila zdravstveni pridržek – Prekinitev vključitve uslužbenca v skupni sistem zdravstvenega zavarovanja med postopkom– Ustavitev postopka – Uporaba novega zdravstvenega pridržka ob zaposlitvi zadevne osebe pri drugi agenciji Evropske unije – Nevplivanje

(Kadrovski predpisi, členi 72, 90 in 91; Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev člena 96(5), pododstavek 3, in 100, pododstavek 1)

1.      Ker mora zainteresirana oseba v skladu s sistemom Kadrovskih predpisov vložiti pritožbo zoper odločbo, ki jo izpodbija, in tožbo zoper odločbo o zavrnitvi te pritožbe, je tožba dopustna, če je usmerjena le zoper odločbo, zoper katero je bila vložena pritožba, le zoper odločbo, s katero je bila pritožba zavrnjena, ali zoper obe odločbi skupaj, če sta bili pritožba in tožba vloženi v rokih iz členov 90 in 91 Kadrovskih predpisov. Vendar lahko sodišče v skladu z načelom ekonomičnosti postopka ugotovi, da ni treba posebej odločiti o tožbenih razlogih, usmerjenih zoper odločbo o zavrnitvi pritožbe, če se ugotovi, da ti tožbeni razlogi nimajo samostojne vsebine in se dejansko skladajo s tistimi, ki so usmerjeni zoper odločbo, proti kateri je bila vložena pritožba. Zlasti to lahko velja, če sodišče Unije ugotovi, da odločba o zavrnitvi pritožbe, kar je v tej zadevi odločba zaradi molka organa, le potrjuje odločbo, zoper katero je bila vložena pritožba, in zato razglasitev ničnosti odločbe o zavrnitvi pritožbe na pravni položaj zainteresirane osebe ne bi imela nobenega učinka, ki bi bil drugačen od učinka, ki izhaja iz same razglasitve ničnosti te odločbe o zavrnitvi.

Ker odločba o zavrnitvi pritožbe ne vsebuje ponovne preučitve položaja zadevne osebe glede na nove pravne ali dejanske okoliščine, ampak izpodbijano odločbo le potrjuje, je treba preučiti zakonitost prvotnega akta, ki posega v položaj, ob upoštevanju obrazložitve, navedene v odločbi o zavrnitvi pritožbe, pri čemer se šteje, da se ta obrazložitev ujema z navedenim aktom.

(Glej točki 30 in 31)

Napotitev na:

Sodišče: sodba Vainker/Parlament, 293/87, EU:C:1989:8, točki 7 in 8;

Splošno sodišče Evropske unije: sodba Komisija/Birkhoff, T‑377/08 P, EU:T:2009:485, točki 58 in 59 ter navedena sodna praksa; 21. september 2011, Adjemian in drugi/Komisija, T‑325/09 P, EU:T:2011:506, točka 33.

2.      Predmet tožbe mora obstajati na stopnji vložitve tožbe, sicer je ta nedopustna, in obstati do razglasitve sodne odločbe, sicer se postopek ustavi, kar pomeni, da lahko rezultat pravnega sredstva stranki, ki ga je vložila, prinese korist.

Glede tožbe nekdanjega pogodbenega uslužbenca zoper odločbo agencije Unije, da pri njegovi zaposlitvi uporabi zdravstveni pridržek iz člena 100, prvi odstavek, Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije, dejstvo, da je bil tožnik odpuščen med postopkom, ne pomeni, da je možnost, da se zoper njega uporabi zdravstveni pridržek samodejno prenehala. Čeprav se je delovno razmerje tožnika pri agenciji končalo z iztekom odpovednega roka, pa je imel ta potem določen čas pravico prejemati nadomestilo za brezposelnost in biti vključen v skupni sistem zdravstvenega zavarovanja brez plačila prispevka. V navedenem obdobju bi uporaba zdravstvenega zadržka povzročila, da tožnik, ki je bolan ali invalid, ne bi imel pravice uživati zagotovljenih pravic, kar zadeva invalidnost in smrt, ki so glede na posledico upravičile uporabo zdravstvenega pridržka. Vendar pa to dejstvo ne pomeni, da je tožba za razglasitev ničnosti ohranila svoj predmet po datumu, na katerega se je končala vključenost tožnika v skupni sistem zdravstvenega zavarovanja.

Poleg tega takega sklepa ni mogoče izpodbijati z dejstvom, da je navedenega uslužbenca nato zaposlila druga evropska agencija, ki je pri njem tudi uporabila zdravstveni pridržek. Ker ima sodba Sodišča za uslužbence pravne učinke le za stranke v sporu, razglasitev ničnosti izpodbijane odločbe ne more povzročiti razglasitve ničnosti odločbe, da druga agencija Unije za zadevnega uslužbenca po zdravniškem pregledu pred zaposlitvijo uporabi člen 100 navedene ureditve, ker se taka razglasitev ničnosti lahko doseže le, če tožnik vloži tožbo za izpodbijanje zadnjenavedene odločbe.

(Glej točke 33, od 36 do 39 in 44.)

Napotitev na:

Sodišče za uslužbence: sodba Mische/Parlament, F‑93/05, EU:F:2011:168, točka 27 in navedena sodna praksa.