SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE EVROPSKE UNIJE

(prvi senat)

z dne 17. oktobra 2013

Zadeva F‑59/12

BF

proti

Računskemu sodišču Evropske unije

„Javni uslužbenci – Imenovanje – Zapolnitev delovnega mesta direktorja – Obvestilo o prostem delovnem mestu – Akt ki posega v položaj – Neobstoj – Nedopustnost“

Predmet:      Tožba, vložena na podlagi člena 270 PDEU, ki se za Pogodbo ESAE uporablja na podlagi člena 106a, s katero BF, tožeča stranka, v bistvu predlaga razglasitev ničnosti razpisa prostega delovnega mesta ECA/2011/67 za zapolnitev prostega delovnega mesta direktorja direktorata za kadrovske zadeve v generalnem sekretariatu Računskega sodišča Evropske unije in izplačilo odškodnine za nastalo premoženjsko in nepremoženjsko škodo.

Odločitev:      Tožba se zavrne. BF nosi lastne stroške in naloži se ji plačilo stroškov Računskega sodišča Evropske unije.

Povzetek

Pritožbe uradnikov – Akt ki posega v položaj – Pojem – Razpis prostega delovnega mesta, ki ne vpliva na pravni položaj tožeče stranke – Izključitev

(Kadrovski predpisi, člen 90)

Akti, ki posegajo v položaj in zoper katere se lahko vloži tožba na podlagi člena 91 Kadrovskih predpisov, so le ukrepi z zavezujočimi pravnimi učinki, ki bi lahko neposredno in takoj vplivali na interese tožeče stranke s tem, da bi resno spremenili njen pravni položaj.

V okviru tožbe, vložene zoper razpis prostega delovnega mesta, s katerim se drugič začne postopek zaposlitve in ki ne izključuje prijave tožeče stranke, so učinki, ki jih ta pripisuje temu razpisu prostega delovnega mesta, in sicer da v praksi onemogoča njeno imenovanje na sporno delovno mesto z izvršitvijo morebitne sodbe sodišča za uslužbence o razglasitvi ničnosti odločb o imenovanju tretje osebe na sporno delovno mesto in zavrnitvi njene prijave, sprejetih po koncu prvega postopka zaposlovanja, na dan objave razpisa prostega delovnega mesta povsem hipotetični in torej ne morejo dokazovati, da navedeni razpis neposredno in takoj posega v njene interese.

Po koncu drugega postopka zaposlovanja namreč organu, pristojnemu za imenovanja, ni treba zapolniti spornega delovnega mesta. Nato na dan objave razpisa prostega delovnega mesta na podlagi ničesar ni mogoče šteti, da če je drugi postopek zaposlovanja končan, tožeča stranka ne bo imenovana na sporno delovno mesto. Glede učinkov sodbe, ki bo izdana v zadevi, ki se nanaša na razglasitev ničnosti odločb, sprejetih po koncu prvega postopka zaposlovanja, za zadnjenavedene odločbe velja domneva zakonitosti in zgolj vložitev tožbe tožeči stranki ne daje nobene pravice do imenovanja na sporno delovno mesto niti do onemogočenja kakršnekoli upravne pobude za zapolnitev navedenega delovnega mesta. Poleg tega mora zadevna institucija, če bi Sodišče za uslužbence odločbe, sprejete po prvem postopku zaposlovanja, razglasilo za nične, sprejeti primerne ukrepe za izvršitev sodbe, ki jih lahko tožeča stranka nato izpodbija.

Izpodbijani razpis prostega delovnega mesta in drugi postopek zaposlovanja kot taka zato ne povzročata zavezujočega pravnega učinka, ki lahko neposredno in takoj posega v interese tožeče stranke. Izpodbijani razpis prostega delovnega mesta zgolj zaradi svoje objave torej ne škoduje tožeči stranki.

(Glej točke od 20 do 26.)

Napotitev na:

Sodišče: 11. maj 1978, De Roubaix proti Komisiji, 25/77, točki 7 in 8;

Sodišče za uslužbence: 18. maj 2006, Corvoisier in drugi proti ECB, F‑13/05, točka 44; 9. julij 2009, Torijano Montero proti Svetu, F‑91/07, točki 24 in 27 ter navedena sodna praksa.