Language of document :

Tožba, vložena 21. decembra 2018 – Evropska komisija/Madžarska

(Zadeva C-808/18)

Jezik postopka: madžarščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopniki: M. Condou-Durande, A. Tokár in J. Tomkin, agenti)

Tožena stranka: Madžarska

Predloga tožeče stranke

Komisija Sodišču predlaga:

naj ugotovi, da Madžarska s tem, da:

predpisuje, da je treba prošnjo za azil pri organu za presojo vložiti osebno, kar se lahko stori izključno v tranzitnih conah, vstop v te cone pa dovoli le majhnemu številu oseb,

kot splošno pravilo uporablja poseben postopek, v katerem niso zagotovljena jamstva iz Direktive 2013/321 ,

določa, da je treba za vse prosilce za azil (z izjemo otrok, mlajših od 14 let) uporabiti azilni postopek, med katerim morajo biti ves čas obvezno pridržani v tranzitnih conah v objektih, ki jih lahko zapustijo zgolj v smeri Srbije, in za to pridržanje ni zagotovila jamstev iz Direktive 2013/332 ,

državljane tretjih držav, ki se na njenem ozemlju zadržujejo nezakonito, brez spoštovanja postopkov in nudenja jamstev iz člena 5, člena 6(1), člena 12(1) in člena 13(1) Direktive 2008/1153 odvede na drugo stran mejne ograje,

v nacionalno pravo ni prenesla člena 46(5) Direktive 2013/32 in je sprejela določbe, s katerimi se v položajih, ki ne spadajo na področje uporabe člena 46(6) te direktive, odstopa od splošnega pravila o samodejnem suspenzivnem učinku,

ni izpolnila obveznosti iz členov 3 in 6, člena 24(3), člena 43, člena 46(5) in (6) Direktive 2013/32/EU, člena 2(h), členov 8, 9 in 11 Direktive 2013/33/EU ter člena 5, člena 6(1), člena 12(1) in člena 13(1) Direktive 2008/115/ES v povezavi s členi 6, 18 in 47 Listine o temeljnih pravicah;

Madžarski naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Po mnenju Komisije Madžarska krši člena 3 in 6 Direktive 2013/32, ker predpisuje, da je treba prošnjo za azil pri organu za presojo vložiti osebno, kar se lahko stori izključno v tranzitnih conah, vstop v te cone pa dovoli le majhnemu številu oseb. Madžarska namreč prosilcem za mednarodno zaščito tako ne zagotavlja dejanskega dostopa do azilnega postopka.

Komisija meni, da iz določb zakona o pravici do azila, v skladu s katerimi se morajo prosilci med preučitvijo njihove prošnje za mednarodno zaščito zadrževati v tranzitni coni, izhaja, da se na Madžarskem vsi prosilci za azil sistematično pridržijo, kar ni v skladu z zahtevami Direktive 2013/33.

Komisija poleg tega meni, da Madžarska s tem, da državljane tretjih držav, ki se na njenem ozemlju zadržujejo nezakonito, brez spoštovanja postopkov in nudenja jamstev, določenih v Direktivi 2008/115, odvede na drugo stran mejne ograje, ni izpolnila obveznosti iz člena 5, člena 6(1), člena 12(1) in člena 13(1) Direktive 2008/115.

Komisija trdi, da ker je bila z zakonom o pravici do azila v zvezi s sodnim nadzorom prošenj, ki so bile zavrnjene kot neutemeljene, odpravljena določba o samodejnem suspenzivnem učinku tožbe, Madžarska v nacionalno pravo ni prenesla splošnega pravila iz člena 46(5) Direktive 2013/32.

Komisija nazadnje trdi, da Madžarska krši člen 46(5) in (6) Direktive 2013/32, ker zakon o pravici do azila glede zavrnjenih prošenj za mednarodno zaščito ne zagotavlja nedvoumno, da se lahko zaprosi za suspenzivni učinek tožbe. Zato ni zagotovljena pravica prosilcev, da do odločitve o pravnem sredstvu ostanejo na ozemlju Madžarske, saj je zavrnilna odločba izvršljiva ne glede na to, ali je bila vložena tožba.

____________

1 Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite (UL 2013, L 180, str. 60).

2 Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (UL 2013, L 180, str. 96).

3 Direktiva 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav (UL 2008, L 348, str. 98).