SODBA SODIŠČA (peti senat)
z dne 21. marca 2019(*)
„Neizpolnitev obveznosti države – Direktiva 1999/31/ES – Člen 14(b) in (c) – Odlaganje odpadkov na odlagališčih – Obstoječa odlagališča – Kršitev“
V zadevi C‑498/17,
zaradi tožbe zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 258 PDEU, vložene 17. avgusta 2017,
Evropska komisija, ki jo zastopajo G. Gattinara, F. Thiran in E. Sanfrutos Cano, agenti,
tožeča stranka,
proti
Italijanski republiki, ki jo zastopa G. Palmieri, agentka, skupaj z G. Palatiellom, avvocato dello Stato,
tožena stranka,
SODIŠČE (peti senat),
v sestavi E. Regan (poročevalec), predsednik senata, C. Lycourgos, E. Juhász, M. Ilešič in I. Jarukaitis, sodniki,
generalni pravobranilec: Y. Bot,
sodni tajnik: R. Schiano, administrator,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 22. novembra 2018,
na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalnega pravobranilca, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,
izreka naslednjo
Sodbo
1 Evropska komisija s tožbo Sodišču predlaga, naj ugotovi, da Italijanska republika s tem, da v zvezi z odlagališči v Aviglianu (kraj Serre Le Brecce), Ferrandini (kraj Venita), Genzanu di Lucanii (kraj Matinella), Latronicu (kraj Torre), Laurii (kraj Carpineto), Maratei (kraj Montescuro), Moliternu (kraj Tempa La Guarella), odlagališčema v Potenzi (kraj Montegrosso-Pallareta), odlagališči v Rapolli (kraj Albero in Piano), Roccanovi (kraj Serre), Sant’Angelu Le Fratte (kraj Farisi), Campotostu (kraj Reperduso), Capistrellu (kraj Trasolero), Francavilli (Valle Anzuca), L’Aquili (kraj Ponte delle Grotte), Andrii (D’Oria G.& C. Snc), Canosi (CO.BE.MA), Biscegliu (CO.GE.SER), Andrii (F.lli Acquaviva) Traniju (BAT-Igea Srl), Torviscosi (družba Caffaro), Atelli (kraj Cafaro), Corletu Perticari (kraj Tempa Masone), Marsicu Nuovu (kraj Galaino), Materi (kraj La Martella) Pescopaganu (kraj Domacchia), Rioneru in Volture (kraj Ventaruolo), Salandri (kraj Piano del Governo), San Mauru Fortu (kraj Priati), Senisu (kraj Palomabara), Titu (kraj Aia dei Monaci), Titu (kraj Valle del Forno), Capestranu (kraj Tirassegno), Castellaltu (kraj Colle Coccu), Castelvecchiu Calvisiu (kraj Termine), Corfiniu (kraj Cannucce), Corfiniu (kraj Case querceto), Moscianu S. Angelu (kraj Santa Assunta), S. Omeru (kraj Ficcadenti), Montecorvinu Puglianu (kraj Parapoti), San Bartolomeu in Galdo (kraj Serra Pastore), Triviganu (prej Cava Zof) in Torviscosi (kraj La Valletta) ni sprejela vseh potrebnih ukrepov, da bi se v skladu s členom 7(g) in členom 13 Direktive Sveta 1999/31/ES z dne 26. aprila 1999 o odlaganju odpadkov na odlagališčih (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 4, str. 228) čim prej zaprla tista od teh odlagališč, ki jim v skladu s členom 8 te direktive ni bilo izdano dovoljenje za nadaljnje obratovanje, oziroma s tem, da za tista od navedenih odlagališč, ki so pridobila dovoljenje za nadaljnje obratovanje, ni sprejela potrebnih ukrepov za zagotovitev skladnosti z zahtevami iz navedene direktive – razen zahtev iz Priloge I, točka 1, k tej direktivi – ni izpolnila obveznosti iz člena 14(b) in (c) Direktive 1999/31.
Pravni okvir
2 Člen 1 Direktive 1999/31, naslovljen „Splošni cilj“, določa:
„1. Zaradi izpolnjevanja zahtev Direktive [Sveta z dne 15. julija 1975 o odpadkih (75/442/EGS) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15 zvezek 1, str. 23)], zlasti členov 3 in 4, je cilj te direktive s strogimi obratovalnimi in tehničnimi zahtevami o odpadkih in odlagališčih zagotoviti ukrepe, postopke in smernice za preprečevanje ali zmanjševanje, kolikor je mogoče, čezmerne obremenitve okolja, zlasti onesnaževanja površinskih voda, podtalnice, tal in zraka, in na globalno okolje, vključno z učinkom tople grede, ter tudi tako posledično ogrožanje zdravja ljudi pri odlaganju odpadkov na odlagališče med celotno obratovalno dobo;
2. Glede tehničnih značilnosti odlagališč ta direktiva vsebuje ustrezne tehnične zahteve za tista odlagališča, za katera velja Direktiva [Sveta 96/61/ES z dne 24. septembra 1996 o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 3, str. 80)], zato da bolj podrobno opredeli splošne zahteve [te] direktive. Šteje se, da so zahteve Direktive 96/61/ES izpolnjene, če so izpolnjene zahteve te direktive.“
3 Člen 7 Direktive 1999/31 z naslovom „Vloga za dovoljenje“ določa:
„Države članice sprejmejo ukrepe, s katerimi zagotovijo, da vloga za dovoljenje za odlagališče vsebuje vsaj naslednje podatke:
[…]
(g) predlagani načrt postopkov za zapiranje in upravljanje po zaprtju;
[…]“
4 Člen 8 te direktive, naslovljen „Pogoji za dovoljenje“, določa:
„Države članice sprejmejo ukrepe:
(a) da pristojni organ ne izda dovoljenja za odlagališče, če ni zagotovljeno:
(i) da, brez vpliva na člen 3(4) in (5), projekt odlagališča izpolnjuje vse ustrezne zahteve te direktive, vključno s prilogami;
(ii) da bo odlagališče upravljala fizična oseba, ki je strokovno usposobljena za upravljanje odlagališča; da sta zagotovljena strokovni in tehnični razvoj ter usposabljanje upravljavcev in osebja odlagališča;
(iii) da odlagališče obratuje, tako da so sprejeti potrebni ukrepi za preprečitev nesreč in omejitev njihovih posledic;
(iv) da je ali bo prosilec s finančnim zavarovanjem ali s temu enakovrednim ukrepom na podlagi pogojev in načinov, o katerih se odločijo države članice, pred začetkom odlaganja ustrezno ukrepal za zagotovitev, da se izpolnijo vse obveznosti (vključno s tistimi, ki se nanašajo na upravljanje po zaprtju) iz dovoljenja, izdanega po določbah te direktive, in da se upoštevajo postopki zapiranja iz člena 13. To zavarovanje se zadrži ali temu enakovreden ukrep izvaja, dokler tako zahteva vzdrževanje odlagališča in njegovo upravljanje po zaprtju v skladu s členom 13(d). Države članice po lastni izbiri lahko izjavijo, da se ta točka ne uporablja za odlagališča za inertne odpadke;
(b) da je projekt odlagališča usklajen z ustreznim načrtom ali načrti ravnanja z odpadki iz člena 7 Direktive 75/442/EGS;
(c) da pred začetkom odlaganja pristojni organ pregleda odlagališče za zagotovitev, da odlagališče izpolnjuje ustrezne pogoje za dovoljenje. To v nobenem primeru ne bo zmanjšalo odgovornosti upravljavca, določene s pogoji za dovoljenje.“
5 Člen 13 Direktive 1999/31, naslovljen „Postopki zapiranja in upravljanja po zaprtju“, določa:
„Države članice sprejmejo ukrepe:
(a) da v skladu z dovoljenjem in če je primerno, odlagališče ali njegov del začne postopek zapiranja:
(i) če so izpolnjeni ustrezni pogoji, navedeni v dovoljenju;
ali
(ii) na zahtevo upravljavca v skladu s pooblastilom pristojnega organa;
ali
(iii) na podlagi utemeljene odločbe pristojnega organa;
(b) da se, v skladu z dovoljenjem šteje, da je odlagališče ali njegov del dokončno zaprt, šele ko je pristojni organ izvedel končni pregled na odlagališču, ko je ocenil vsa poročila, ki jih je predložil upravljavec, in ko je sporočil upravljavcu, da je zaprtje odobreno. To v nobenem primeru ne zmanjšuje odgovornosti upravljavca, določene s pogoji za dovoljenje;
[…]“
6 Člen 14 te direktive, naslovljen „Obstoječa odlagališča“, določa:
„Države članice sprejmejo ukrepe za zagotovitev, da odlagališča, ki ob prenosu te direktive že imajo dovoljenja ali že delujejo, ne smejo več obratovati, razen če se čim prej in najpozneje v osmih letih po datumu, določenem v členu 18(1), izvedejo naslednji koraki:
(a) v enem letu od datuma, določenega v členu 18(1), upravljavec odlagališča pripravi in predloži pristojnemu organu v odobritev načrt prilagoditve odlagališča skupaj s podrobnostmi, navedenimi v členu 8 in vsemi sanacijskimi ukrepi, za katere meni, da bodo potrebni za izpolnitev zahtev te direktive, razen zahtev iz točke 1 Priloge I;
(b) po predložitvi načrta prilagoditve odlagališča pristojni organi sprejmejo dokončno odločbo, ali se obratovanje lahko nadaljuje na podlagi omenjenega načrta prilagoditve in te direktive. Države članice v skladu s členom 7(g) in členom 13 sprejmejo potrebne ukrepe za čimprejšnje zaprtje odlagališč, ki jim v skladu s členom 8 ni bilo izdano dovoljenje za nadaljnje obratovanje;
(c) na podlagi odobrenega načrta prilagoditve odlagališča pristojni organ dovoli potrebna dela in določi prehodno obdobje za izvedbo načrta. Vsa obstoječa odlagališča izpolnjujejo zahteve te direktive razen zahtev iz točke 1 Priloge I v osmih letih po datumu, določenem v členu 18(1);
(d) (i) v enem letu po datumu, določenem v členu 18(1), se členi 4, 5 in 11 ter Priloga II uporabljajo za odlagališča za nevarne odpadke;
(ii) v treh letih po datumu, določenem v členu 18(1), se člen 6 uporablja za odlagališča za nevarne odpadke.“
7 Člen 18 navedene direktive, naslovljen „Prenos“, v odstavku 1 določa:
„Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje v dveh letih po začetku veljavnosti. O tem takoj obvestijo Komisijo.
[…]“
8 Direktiva 1999/31 je v skladu s členom 19 začela veljati 16. julija 1999.
Predhodni postopek
9 Komisija je po več izmenjavah dopisov z italijanskimi organi 28. februarja 2012 Italijanski republiki poslala uradni opomin na podlagi člena 258 PDEU, v katerem je navedla, da sta v tej državi članici 102 obstoječi odlagališči, ki obratujeta v nasprotju s členom 14 Direktive 1999/31.
10 V dopisih z dne 11. maja in 8. junija 2012 so italijanski organi navedli 46 obstoječih odlagališč v smislu navedenega člena 14.
11 Komisija je 22. novembra 2012 izdala obrazloženo mnenje, na katero je Italijanska republika odgovorila 24. januarja 2013, 3. marca in 4. julija 2014.
12 Komisija je glede na nekatere netočnosti v odgovorih, ki so jih predložili italijanski organi, in na podlagi sodbe z dne 2. decembra 2014, Komisija/Italija (C‑196/13, EU:C:2014:2407), v kateri je Sodišče ugotovilo, da je Italijanska republika med drugim v zvezi z nekaterimi obstoječimi odlagališči v smislu člena 14 Direktive 1999/31 kršila člen 260(1) PDEU, 19. junija 2015 poslala dodatno obrazloženo mnenje, v katerem je pojasnila razliko med postopkom za ugotavljanje kršitev, ki se obravnava v tej zadevi, in postopkom, ki se je končal s to sodbo. Komisija je v tem mnenju navedla, da se je zadnjenavedeni postopek nanašal na obveznost pristojnih organov, da sprejmejo odločbo glede vsakega zadevnega odlagališča, katere predmet je lahko v skladu s členom 14 Direktive 1999/31 bodisi dovoljenje za nadaljnje obratovanje teh odlagališč bodisi njihovo zaprtje. Pojasnila je, da se postopek, ki se obravnava v tej zadevi, v nasprotju z navedenim nanaša na tako imenovane obveznosti „zaključka“, to je obveznosti, da se izvedejo ukrepi, ki jih je zadevna država članica že sprejela in ki se lahko glede na zadevno odlagališče nanašajo tako na dovoljenje za njegovo nadaljnje obratovanje kot na njegovo zaprtje. Po mnenju Komisije zato te obveznosti zaključka glede na zadevno odlagališče pomenijo tako izvedbo potrebnih ukrepov za njegovo zaprtje v skladu s členom 14(b), drugi stavek, te direktive, kot sprejetje potrebnih ukrepov za uskladitev tega odlagališča z navedeno direktivo v skladu s členom 14(c) te direktive, če je bilo zanj izdano dovoljenje za nadaljnje obratovanje.
13 Po dodatnem obrazloženem mnenju je Komisija Italijanski republiki odobrila rok za odgovor do 19. oktobra 2015, Italijanska republika pa je odgovorila z dopisi z dne 20. oktobra 2015, 9. septembra 2016, 13. januarja in 12. aprila 2017.
14 V odgovoru z dne 9. septembra 2016 je Italijanska republika predložila popoln seznam obstoječih odlagališč, razčlenjen po regijah, in navedla štiri druga obstoječa odlagališča, ki pa se ne obravnavajo v tem postopku, ker niso bila upoštevana v uradnem opominu.
15 Na podlagi odgovorov Italijanske republike na dodatno obrazloženo mnenje z dne 13. januarja in 12. aprila 2017 je Komisija navedla, da je bilo šest odlagališč usklajenih z Direktivo 1999/31.
16 Vendar se je Komisija, ker je štela, da 44 odlagališč še vedno ni usklajenih z Direktivo 1999/31, odločila vložiti to tožbo.
Tožba
Trditve strank
17 Komisija opozarja, da morajo v skladu s členom 14 Direktive 1999/31 države članice sprejeti ukrepe za zagotovitev, da lahko obstoječa odlagališča, to je odlagališča, ki so že imela dovoljenje ali so že delovala pred 16. julijem 2001, po 16. juliju 2009 še naprej obratujejo le, če se čim prej izvedejo ukrepi iz člena 14(b) in (c) te direktive. Ta člen naj bi tako uvajal prehodno ureditev, namenjeno zagotovitvi, da se obstoječa odlagališča hitro prilagodijo zahtevam iz navedene direktive.
18 Komisija pojasnjuje, da se ta postopek za ugotavljanje kršitev nanaša zgolj na obveznosti zaključka, katerih predmet je izvedba ukrepov, ki so v skladu s členom 14(b), drugi stavek, Direktive 1999/31 potrebni za zaprtje obstoječih odlagališč, najpozneje do 16. julija 2009 ali izvedba ukrepov, ki so v skladu s členom 14(c) navedene direktive potrebni za uskladitev obstoječih odlagališč, ki so pridobila dovoljenje za nadaljnje obratovanje, z zahtevami te direktive.
19 Prvič, v zvezi z obstoječimi odlagališči, ki niso dobila dovoljenja za nadaljnje obratovanje v skladu s členom 14(b), drugi stavek, Direktive 1999/31, bi morala Italijanska republika v skladu s členom 7(g) in členom 13 te direktive čim prej in najpozneje do 16. julija 2009 sprejeti ukrepe, potrebne za njihovo zaprtje.
20 Drugič, za obstoječa odlagališča, ki jim je bilo dovoljeno nadaljevanje obratovanja, člen 14(c) navedene direktive določa, da morajo pristojni organi, če je bil odobren načrt prilagoditve odlagališča in zato izdano dovoljenje za nadaljnje obratovanje, zagotoviti, da vsa ta odlagališča zahteve iz te direktive izpolnijo najpozneje do 16. julija 2009.
21 Komisija v zvezi s tem opozarja na določeno dvoumnost ukrepov, ki so jih sprejeli italijanski organi, ker so se ti včasih najprej odločili, da bodo sprejeli načrt prilagoditve in so zato dovolili nadaljevanje obratovanja zadevnega odlagališča, nato pa so se odločili za njegovo zaprtje. Tudi izraz „prilagoditev“ naj bi bil uporabljen tudi za odlagališča, za katera je bila izdana odločba o zaprtju. Za 22 od 44 odlagališč, na katera se nanaša ta tožba, naj bi bilo zato nemogoče nedvoumno določiti, ali gre za zaprtje ali za nadaljevanje obratovanja.
22 Komisija vsekakor ugotavlja, da za zadevnih 44 odlagališč v nasprotju s členom 14(b) in (c) Direktive 1999/31 bodisi do 19. oktobra 2015, ki je bil določen v dodatnem obrazloženem mnenju, niso bila izvedena dela, potrebna za uskladitev odlagališč, katerih obratovanje naj bi se nadaljevalo, s to direktivo, bodisi niso bili sprejeti ukrepi, potrebni za zaprtje odlagališč, za katera dovoljenje za obratovanje ni bilo obnovljeno.
23 Italijanska republika prereka trditve Komisije. V zvezi z domnevno kršitvijo obveznosti iz člena 14(b) in (c) navedene direktive, da se sprejme dokončna odločba o skladnosti ali o zaprtju obstoječih odlagališč, in dvoumnostjo ukrepov, ki so jih sprejeli italijanski organi, Italijanska republika na eni strani poudarja, da so pristojni organi sprejeli dokončno odločbo, s katero se nalaga zaprtje 18 od 22 odlagališč, za štiri druga odlagališča, ki se nahajajo v deželi Apulija, pa so bile izdane dokončne odločbe o njihovi uskladitvi z določbami te direktive, in na drugi strani glede ostalih 22 odlagališč, ki jih je opredelila Komisija, poudarja, da ta ne prereka veljavnosti dokončnih ukrepov o zaprtju, ki so jih sprejeli pristojni organi, ampak samo zatrjuje kršitev obveznosti, da se dela za zaprtje zaključijo pred iztekom roka, ki je bil določen na 16. julij 2009.
24 V številnih primerih naj bi pristojni organi najprej določili prilagoditev zadevnega odlagališča in dovolili njegovo obratovanje, nato pa se odločili za dokončno zaprtje tega odlagališča zaradi njegove neuskladitve v predpisanem roku ali prenehanja obratovanja. Dokončno zaprtje zadevnega odlagališča naj bi se v tem primeru opravilo z izvedbo določb enotnega akta, s katerim je bil odobren tako načrt prilagoditve kot načrt zaprtja, kar naj bi pojasnilo domnevno dvoumnost odločb, ki jih navajajo italijanski organi, pri čemer naj bi bila ta dvoumnost le formalna.
Presoja Sodišča
25 V skladu s členom 14 Direktive 1999/31 so morale države članice sprejeti ukrepe za zagotovitev, da odlagališča, ki ob prenosu te direktive, in sicer najkasneje 16. julija 2001, že imajo dovoljenja ali že delujejo, ne smejo več obratovati, razen če se čim prej in najpozneje do 16. julija 2009 izvedejo vsi ukrepi, navedeni v tem členu.
26 Iz sodne prakse Sodišča izhaja, da je z navedenim členom uvedena prehodna ureditev z odstopanji, da bi se ta odlagališča uskladila z novimi okoljevarstvenimi zahtevami (sodba z dne 25. februarja 2016, Komisija/Španija, C‑454/14, neobjavljena, EU:C:2016:117, točka 36 in navedena sodna praksa).
27 S členom 14(b) Direktive 1999/31 se na eni strani zahteva, da pristojni organi sprejmejo dokončno odločbo, ali se obratovanje lahko nadaljuje na podlagi načrta prilagoditve in te direktive, ter na drugi, da države članice sprejmejo potrebne ukrepe za čimprejšnje zaprtje odlagališč, ki jim v skladu s členom 8 ni bilo izdano dovoljenje za nadaljnje obratovanje.
28 Člen 14(c) Direktive 1999/31 v bistvu določa, da na podlagi odobrenega načrta prilagoditve odlagališča pristojni organ dovoli potrebna dela in določi prehodno obdobje za izvedbo načrta, pri čemer je natančneje določeno, da vsa obstoječa odlagališča izpolnijo zahteve iz te direktive pred 16. julijem 2009.
29 Za ugotovitev neizpolnitve obveznosti na podlagi navedene direktive je treba v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča njen obstoj presojati glede na položaj države članice ob izteku roka, določenega v obrazloženem mnenju, Sodišče pa poznejših sprememb ne sme upoštevati (sodba z dne 18. oktobra 2018, Komisija/Romunija, C‑301/17, neobjavljena, EU:C:2018:846, točka 42 in navedena sodna praksa).
30 V obravnavanem primeru je upoštevni datum datum, določen v dodatnem obrazloženem mnenju, in sicer 19. oktober 2015.
31 Italijanska republika je sicer sprejela ukrepe bodisi za čimprejšnje zaprtje odlagališč, ki niso dobila dovoljenja za nadaljnje obratovanje, bodisi za izvedbo potrebnih del v skladu z načrti prilagoditve odlagališč, ki so jih odobrili pristojni organi.
32 Vendar med strankama ni sporno, da, prvič, odlagališča v Aviglianu (kraj Serre Le Brecce), Ferrandini (kraj Venita), Genzanu di Lucanii (kraj Matinella), Latronicu (kraj Torre), Laurii (kraj Carpineto), Maratei (kraj Montescuro), Moliternu (kraj Tempa La Guarella), Potenzi (kraj Montegrosso-Pallareta), Rapolli (kraj Albero in Piano), Roccanovi (kraj Serre), Sant’Angelu Le Fratte (kraj Farisi), Capistrellu (kraj Trasolero), Francavilli (Valle Anzuca), L’Aquili (kraj Ponte delle Grotte), Canosi (CO.BE.MA), Torviscosi (družba Caffaro), Corletu Perticari (kraj Tempa Masone), Marsicu Nuovu (kraj Galaino), Materi (kraj La Martella), Rioneru in Volture (kraj Ventaruolo), Salandri (kraj Piano del Governo), Senisu (kraj Palomabara), Titu (kraj Aia dei Monaci), Capestranu (kraj Tirassegno), Castellaltu (kraj Colle Coccu), Castelvecchiu Calvisiu (kraj Termine), Corfiniu (kraj Cannucce), Corfiniu (kraj Case querceto), Moscianu S. Angelu (kraj Santa Assunta), S. Omeru (kraj Ficcadenti), Montecorvinu Puglianu (kraj Parapoti) in Torviscosi (kraj La Valletta) niso bila v skladu z Direktivo 1999/31 zaprta do 19. oktobra 2015 in na dan vložitve te tožbe še vedno niso bila usklajena z njo.
33 Drugič, v zvezi z odlagališči v Andrii (D’Oria G. & C), Biscegliu (CO.GE.SER), Andrii (F.lli Acquaviva), Traniju (BAT-Igea), Atelli (kraj Cafaro), Pescopaganu (kraj Domacchia) in Titu (kraj Valle del Forno) sta stranki na obravnavi potrdili, da so bila dela za uskladitev teh odlagališč z navedeno direktivo končana v letih 2017 in 2018, torej po 19. oktobru 2015.
34 Tretjič, v zvezi z odlagališči v Potenzi (kraj Montegrosso-Pallareta), Roccanovi (kraj Serre), Campotostu (kraj Reperduso), San Mauru Fortu (kraj Priati), San Bartolomeu in Galdo (kraj Serra Pastore) in Triviganu (prej Cava Zof) je Italijanska republika na obravnavi trdila, da so bila ta odlagališča usklajena z Direktivo 1999/31. Vendar, tudi če se šteje, da je bila Komisiji omogočena seznanitev z dokumenti, ki jih je Italijanska republika predložila dan pred obravnavo, s katerimi se želi dokazati, da so bila ta odlagališča dejansko usklajena s to direktivo, kar je Komisija sicer prerekala, je treba poudariti, da ni sporno, da je bila ta uskladitev, tudi če se šteje za dokazano, izvedena po 19. oktobru 2015.
35 Nazadnje, v zvezi s trditvami Italijanske republike, s katerimi želi razložiti nespoštovanje obveznosti, ki jih ima na podlagi Direktive 1999/31, je treba opozoriti, da se v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča država članica ne more sklicevati na svojo notranjo ureditev za utemeljitev nespoštovanja obveznosti in rokov iz prava Unije (sodba z dne 18. oktobra 2018, Komisija/Romunija, C‑301/17, neobjavljena, EU:C:2018:846, točka 45 in navedena sodna praksa).
36 Zato je treba ugotoviti, da je tožba, ki jo je vložila Komisija, utemeljena.
37 Glede na vse zgornje preudarke je treba ugotoviti, da Italijanska republika s tem, da v zvezi z odlagališči v Aviglianu (kraj Serre Le Brecce), Ferrandini (kraj Venita), Genzanu di Lucanii (kraj Matinella), Latronicu (kraj Torre), Laurii (kraj Carpineto), Maratei (kraj Montescuro), Moliternu (kraj Tempa La Guarella), odlagališčema v Potenzi (kraj Montegrosso-Pallareta), odlagališči v Rapolli (kraj Albero in Piano), Roccanovi (kraj Serre), Sant’Angelu Le Fratte (kraj Farisi), Campotostu (kraj Reperduso), Capistrellu (kraj Trasolero), Francavilli (Valle Anzuca), L’Aquili (kraj Ponte delle Grotte), Andrii (D’Oria G.& C), Canosi (CO.BE.MA), Biscegliu (CO.GE.SER), Andrii (F.lli Acquaviva) Traniju (BAT-Igea) Torviscosi (družba Caffaro), Atelli (kraj Cafaro), Corletu Perticari (kraj Tempa Masone), Marsicu Nuovu (kraj Galaino), Materi (kraj La Martella) Pescopaganu (kraj Domacchia), Rioneru in Volture (kraj Ventaruolo), Salandri (kraj Piano del Governo), San Mauru Fortu (kraj Priati), Senisu (kraj Palomabara), Titu (kraj Aia dei Monaci), Titu (kraj Valle del Forno), Capestranu (kraj Tirassegno), Castellaltu (kraj Colle Coccu), Castelvecchiu Calvisiu (kraj Termine), Corfiniu (kraj Cannucce), Corfiniu (kraj Case querceto), Moscianu S. Angelu (kraj Santa Assunta), S. Omeru (kraj Ficcadenti), Montecorvinu Puglianu (kraj Parapoti), San Bartolomeu in Galdo (kraj Serra Pastore), Triviganu (prej Cava Zof) in Torviscosi (kraj La Valletta) ni sprejela vseh potrebnih ukrepov, da bi se v skladu s členom 7(g) in členom 13 Direktive Sveta 1999/31 čim prej zaprla tista od teh odlagališč, ki jim v skladu s členom 8 te direktive ni bilo izdano dovoljenje za nadaljnje obratovanje, oziroma s tem, da za tista od navedenih odlagališč, ki so pridobila dovoljenje za nadaljnje obratovanje, ni sprejela potrebnih ukrepov za zagotovitev skladnosti z zahtevami iz navedene direktive – razen zahtev iz Priloge I, točka 1, k tej direktivi – ni izpolnila obveznosti iz člena 14(b) in (c) Direktive 1999/31.
Stroški
38 V skladu s členom 138(1) Poslovnika Sodišča se plačilo stroškov na predlog naloži neuspeli stranki. Komisija je predlagala, naj se Italijanski republiki naloži plačilo stroškov, in ker ta s predlogi ni uspela, se ji naloži plačilo stroškov.
Iz teh razlogov je Sodišče (peti senat) razsodilo:
1. Italijanska republika s tem, da v zvezi z odlagališči v Aviglianu (kraj Serre Le Brecce), Ferrandini (kraj Venita), Genzanu di Lucanii (kraj Matinella), Latronicu (kraj Torre), Laurii (kraj Carpineto), Maratei (kraj Montescuro), Moliternu (kraj Tempa La Guarella), odlagališčema v Potenzi (kraj Montegrosso-Pallareta), odlagališči v Rapolli (kraj Albero in Piano), Roccanovi (kraj Serre), Sant’Angelu Le Fratte (kraj Farisi), Campotostu (kraj Reperduso), Capistrellu (kraj Trasolero), Francavilli (Valle Anzuca), L’Aquili (kraj Ponte delle Grotte), Andrii (D’Oria G.& C. Snc), Canosi (CO.BE.MA), Biscegliu (CO.GE.SER), Andrii (F.lli Acquaviva) Traniju (BAT-Igea Srl) Torviscosi (družba Caffaro), Atelli (kraj Cafaro), Corletu Perticari (kraj Tempa Masone), Marsicu Nuovu (kraj Galaino), Materi (kraj La Martella) Pescopaganu (kraj Domacchia), Rioneru in Volture (kraj Ventaruolo), Salandri (kraj Piano del Governo), San Mauru Fortu (kraj Priati), Senisu (kraj Palomabara), Titu (kraj Aia dei Monaci), Titu (kraj Valle del Forno), Capestranu (kraj Tirassegno), Castellaltu (kraj Colle Coccu), Castelvecchiu Calvisiu (kraj Termine), Corfiniu (kraj Cannucce), Corfiniu (kraj Case querceto), Moscianu S. Angelu (kraj Santa Assunta), S. Omeru (kraj Ficcadenti), Montecorvinu Puglianu (kraj Parapoti), San Bartolomeu in Galdo (kraj Serra Pastore), Triviganu (prej Cava Zof) in Torviscosi (kraj La Valletta) ni sprejela vseh potrebnih ukrepov, da bi se v skladu s členom 7(g) in členom 13 Direktive Sveta 1999/31/ES z dne 26. aprila 1999 o odlaganju odpadkov na odlagališčih čim prej zaprla tista od teh odlagališč, ki jim v skladu s členom 8 te direktive ni bilo izdano dovoljenje za nadaljnje obratovanje, oziroma s tem, da za tista od navedenih odlagališč, ki so pridobila dovoljenje za nadaljnje obratovanje, ni sprejela potrebnih ukrepov za zagotovitev skladnosti z zahtevami iz navedene direktive – razen zahtev iz Priloge I, točka 1, k tej direktivi – ni izpolnila obveznosti iz člena 14(b) in (c) Direktive 1999/31.
2. Italijanski republiki se naloži plačilo stroškov.
Podpisi