Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Bundesfinanzgericht (Avstrija) 6. avgusta 2020 – QY/Finanzamt Wien für den 8., 16. und 17. Bezirk
(Zadeva C-372/20)
Jezik postopka: nemščina
Predložitveno sodišče
Bundesfinanzgericht
Stranki v postopku v glavni stvari
Pritožnica: QY
Toženi organ: Finanzamt Wien für den 8., 16. und 17. Bezirk
Vprašanja za predhodno odločanje
Prvo vprašanje:
ali je treba člen 11(3)(e) Uredbe št. 883/20041 razlagati tako, da na njegovo področje uporabe spada položaj delavke, ki je državljanka države članice, v kateri imajo ona in njeni otroci tudi kraj stalnega prebivališča, ki se kot razvojna delavka zaposli pri delodajalcu, ki ima sedež v drugi državi članici, zaradi česar mora biti na podlagi zakonodaje države sedeža vključena v sistem obveznega zavarovanja te države, delodajalec pa jo sicer ne takoj po zaposlitvi, ampak po zaključku pripravljalnega obdobja in po vrnitvi zaradi obdobja reintegracije v državi sedeža napoti v tretjo državo?
Drugo vprašanje:
ali je določba države članice, kot je člen 53(1) FLAG, ki med drugim samostojno odreja enako obravnavanje, kot so ga deležni njeni državljani, v nasprotju s prepovedjo prenosa uredb v smislu člena 288, drugi odstavek, PDEU?
Tretje in četrto vprašanje za predhodno odločanje se postavljata za primer, da položaj vlagateljice zahtevkov spada na področje uporabe člena 11(3)(e) Uredbe št. 883/2004 in je v skladu s pravom Unije družinske dajatve zavezana izplačevati izključno država članica stalnega prebivališča.
Tretje vprašanje:
ali je treba prepoved diskriminacije na podlagi državljanstva delavcev, ki je določena v členu 45(2) PDEU, subsidiarno pa v členu 18 PDEU, razlagati tako, da nasprotuje nacionalni določbi, kot je člen 13(1) Entwicklungshelfergesetz (zakon o razvojnih delavcih), kakor je veljal do 31. decembra 2018 (v nadaljevanju: stara različica), ki pravico do družinskih dajatev v državi članici, ki na podlagi prava Unije ni pristojna, povezuje s tem, da je moral imeti razvojni delavec na ozemlju države članice sedeža že pred začetkom zaposlitve središče svojih življenjskih interesov oziroma običajno prebivališče, pri čemer morajo to zahtevo izpolnjevati tudi državljani te države članice?
Četrto vprašanje:
ali je treba člen 68(3) Uredbe št. 883/2004 in člen 60(2) in (3) Uredbe (ES) št. 987/20092 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (UL 2009, L 284, str. 1; v nadaljevanju: Uredba št. 987/2009 ali izvedbena uredba) razlagati tako, da mora nosilec v državi članici, za katero je vlagateljica zahtevkov domnevala, da je država zaposlitve, ki je pristojna po prednostni pravici in v kateri je bil vložen zahtevek za družinske dajatve, katere zakonodaja pa se ne uporablja niti po prednostni pravici niti sekundarno, vendar pravica do družinskih dajatev v tej državi članici obstaja na podlagi alternativne določbe nacionalnega prava, po analogiji uporabiti določbe o obveznosti posredovanja zahtevka, obveščanja, izdaje začasne odločitve o veljavnih prednostnih pravilih in začasnega izplačevanja denarne dajatve?
Peto vprašanje:
ali obveznost izdaje začasne odločitve o veljavnih prednostnih pravilih velja izključno za toženi organ, ki je nosilec, ali tudi za upravno sodišče, pri katerem je bila vložena pritožba?
Šesto vprašanje:
kdaj je upravno sodišče zavezano izdati začasno odločitev o veljavnih prednostnih pravilih?
Sedmo vprašanje za predhodno odločanje se postavlja za primer, da položaj vlagateljice zahtevkov spada na področje uporabe člena 11(3)(a) Uredbe št. 883/2004 in sta v skladu s pravom Unije družinske dajatve zavezani izplačevati država zaposlitve in država članica stalnega prebivališča skupaj.
Sedmo vprašanje:
ali je treba besedni red „ta nosilec zahtevek […] posreduje“ iz člena 68(3)(a) Uredbe št. 883/2004 in besedni red „ta nosilec zahtevek […] pošlje“ iz člena 60 Uredbe št. 987/2009 razlagati tako, da sta nosilec države članice, ki je pristojna po prednostni pravici, in nosilec sekundarno pristojne države članice zaradi teh določb tako povezana, da morata obe državi članici skupaj rešiti EN (v smislu ednine) zahtevek za družinske dajatve, ali mora vlagatelj zahtevka vložiti poseben zahtevek za morebitno potrebno doplačilo nosilca države članice, katere zakonodaja se uporablja sekundarno, tako da mora vlagatelj zahtevka pri dveh nosilcih dveh držav članic vložiti dva fizična zahtevka (obrazca), ki seveda sprožita različna roka?
Osmo in deveto vprašanje za predhodno odločanje se nanašata na obdobje od 1. januarja 2019, ko je Avstrija skupaj z uvedbo indeksacije družinskega dodatka odpravila dodeljevanje družinskega dodatka razvojnim delavcem tako, da je razveljavila člen 13(1) stare različice EHG.
Osmo vprašanje:
ali je treba člen 4(4), člen 45 in člen 208 PDEU, člen 4(3) PEU ter člene 2, 3, 7 in naslov II Uredbe št. 883/2004 razlagati tako, da državi članici na splošno prepovedujejo, da bi odpravila družinske dajatve za razvojne delavce, ki v kraj opravljanja zaposlitve v tretjo državo s seboj vzamejo svoje družinske člane?
Alternativno deveto vprašanje:
ali je treba člen 4(4), člen 45 in člen 208 PDEU, člen 4(3) PEU ter člene 2, 3, 7 in naslov II Uredbe št. 883/2004 razlagati tako, da razvojnemu delavcu, ki je že pridobil pravico do družinskih dajatev za pretekla obdobja, v položaju, kot je obravnavani v postopku v glavni stvari, zagotavljajo individualen nadaljnji obstoj te pravice za obdobja, čeprav je država članica odpravila dodeljevanje družinskih dajatev razvojnim delavcem?
____________
1 Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (UL 2004, L 166, str. 1).
2 Uredba (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (UL 2009, L 284, str. 1).