SKLEP SODIŠČA ZA USLUŽBENCE EVROPSKE UNIJE
(drugi senat)
z dne 21. februarja 2013
Zadeva F‑58/08
Chiara Avogadri
proti
Evropski komisiji
„Javni uslužbenci – Nestalno osebje – Členi 2, 3a in 3b PZDU – Začasni uslužbenci – Pogodbeni uslužbenci – Pomožni pogodbeni uslužbenci – Čas trajanja pogodbe – Člena 8 in 88 PZDU – Odločba Komisije z dne 28. aprila 2004 o najdaljšem trajanju zaposlitve nestalnega osebja služb Komisije – Direktiva 1999/70/ES – Uporabljivost za institucije“
Predmet: Tožba, vložena na podlagi člena 236 ES in člena 152 AE, s katero C. Avogadri in dvanajst drugih tožečih strank predlaga razglasitev ničnosti odločb Evropske komisije, s katerimi so bili določeni pogoji njihove zaposlitve, v delih, v katerih so njihove pogodbe ali podaljšanje njihovih pogodb omejeni na določen čas.
Odločitev: Tožba se zavrne, ker je očitno brez pravne podlage. Tožeče stranke nosijo svoje stroške in se jim naloži plačilo stroškov, ki so nastali Evropski komisiji. Svet Evropske unije nosi svoje stroške.
Povzetek
1. Sodni postopek – Odločba, sprejeta z obrazloženim sklepom – Pogoji – Očitno nedopustna in očitno pravno neutemeljena tožba – Obseg
(Poslovnik Sodišča za uslužbence, člen 76)
2. Akti institucij – Direktive – Direktiva 1999/70 o izvajanju okvirnega sporazuma o delu za določen čas, sklenjenem med ETUC, UNICE in CEEP – Neposredna naložitev obveznosti institucijam Unije v njihovih razmerjih z zaposlenimi – Izključitev – Možnost sklicevanja – Obseg
(člen 288 PDEU; Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev, člena 8 in 88; Direktiva Sveta 1999/70)
3. Uradniki – Zaščita varnosti in zdravja – Okvirni sporazum o delu za določen čas, sklenjenem med ETUC, UNICE in CEEP – Direktiva 1999/70 – Ukrepi za preprečevanje zlorab veriženja pogodb o zaposlitvi za določen čas – Obseg
(Direktiva Sveta 1999/70, Priloga, določba 5, točka 1)
4. Uradniki – Začasni uslužbenci – Zaščita varnosti in zdravja – Okvirni sporazum o delu za določen čas, sklenjenem med ETUC, UNICE in CEEP – Direktiva 1999/70 – Trajnost zaposlitve – Cilj, ki ni zavezujoč – Odpoved pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas – Dopustnost
(člen 151 PDEU; Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člena 30 in 31; Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev, člena 8 in 88; Direktiva Sveta 1999/70, uvodni izjavi 6 in 7 in Priloga, uvodna izjava 5 in določba 1(b))
5. Uradniki – Zaščita varnosti in zdravja – Okvirni sporazum o delu za določen čas, sklenjenem med ETUC, UNICE in CEEP – Direktiva 1999/70 – Ukrepi za preprečevanje zlorab veriženja pogodb o zaposlitvi za določen čas – Objektivni razlogi, ki upravičujejo obnovo takih pogodb – Objektivni razlogi – Pojem – Uporaba za pomožne pogodbene uslužbence
(Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev, členi 3a, 3b, 8 in 88; Direktiva Sveta 1999/70, Priloga, določba 5, točka 1(a))
6. Uradniki – Zaščita varnosti in zdravja – Okvirni sporazum o delu za določen čas, sklenjenem med ETUC, UNICE in CEEP – Direktiva 1999/70 – Ukrepi za preprečevanje zlorab veriženja pogodb o zaposlitvi za določen čas – Obveznost prekvalifikacije pogodb o zaposlitvi za določen čas v pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas – Neobstoj
(Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev, člena 3a in 85(1) in (2); Direktiva Sveta 1999/70, Priloga, določba 5, točka 2)
7. Uradniki – Začasni uslužbenci – Odločitev o sklenitvi ali obnovitvi pogodbe o zaposlitvi – Obveznost obrazložitve – Obseg
(člen 296 PDEU; Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev)
1. Člen 76 Poslovnika Sodišča za uslužbence določa, da če je tožba očitno v celoti ali delno nedopustna ali očitno brez pravne podlage, lahko navedeno sodišče, ne da bi nadaljevalo postopek, odloči z obrazloženim sklepom.
Predpostavka iz te določbe zajema vse tožbe, ki jih je očitno treba zavrniti iz razlogov, ki se nanašajo na vsebino zadeve. Zavrnitev take tožbe z obrazloženim sklepom na podlagi člena 76 Poslovnika ne le prispeva k skrajšanju časa trajanja postopka – zlasti ko je bil ta neobičajno dolg – temveč tudi strankam prihrani stroške, ki nujno nastanejo, če se opravi obravnava. Taka rešitev je še toliko bolj utemeljena v primeru, ko se dejansko stanje tožečih strank in navajani tožbeni predlogi in trditve ne razlikujejo od tistih v drugi zadevi, v kateri je sodišče Unije že zavrnilo tožbo.
(Glej točki 30 in 31.)
Napotitev na:
Sodišče za uslužbence: 27. september 2011, Lübking in drugi/Komisija, F‑105/06, točka 41.
2. Ker so direktive naslovljene na države članice, ne pa na institucije, določb Direktive 1999/70 o okvirnem sporazumu o delu za določen čas, sklenjenem med ETUC, UNICE in CEEP, in priloženega okvirnega sporazuma ni mogoče obravnavati, kot da same po sebi institucijam nalagajo obveznosti, kar zadeva njihove odnose z zaposlenimi. Zato z določbami direktive 1999/70, s katerimi se izvaja okvirni sporazum, ni mogoče utemeljiti ugovora nezakonitosti zoper člena 8 in 88 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev.
Vendar ni mogoče izključiti, da se je mogoče na določbe Direktive 1999/70 in okvirnega sporazuma sklicevati proti instituciji v okviru razmerij, ki jih ima ta s svojimi uradniki in uslužbenci, če so te izraz splošnega pravnega načela.
(Glej točki 44 in 46.)
Napotitev na:
Splošno sodišče Evropske unije: 21. september 2011, Adjemian in drugi/Komisija, T‑325/09 P (v nadaljevanju: sodba Adjemian II), točke 51, 52 in 56;
Sodišče za uslužbence: 4. junij 2009, Adjemian in drugi/Komisija, F‑134/07 (v nadaljevanju: sodba Adjemian I), točka 87; 11. julij 2012, AI/Sodišče, F‑85/10, točka 133.
3. Namen okvirnega sporazuma o delu za določen čas, ki je priloga k Direktivi 1999/70 o okvirnem sporazumu o delu za določen čas, sklenjenem med ETUC, UNICE in CEEP, je zagotoviti spoštovanje načela prepovedi zlorabe prava s tem, da so v določbi 5(1) navedene minimalne zahteve, katerih namen je preprečiti zlorabo zaradi veriženja pogodb o zaposlitvi za določen čas. Te zahteve so dejansko pravila prava socialne varnosti Unije, ki so zelo pomembna, vendar pa niso izraz splošnih pravnih načel.
(Glej točko 49.)
Napotitev na:
Sodišče za uslužbence: zgoraj navedena sodba Adjemian I, točki 96 in 97.
4. Čeprav je trajnost zaposlitve pomemben dejavnik varstva delavcev, ni splošno pravno načelo, z vidika katerega bi bilo mogoče presojati zakonitost akta institucije. Natančneje, iz Direktive 1999/70 o okvirnem sporazumu o delu za določen čas, sklenjenem med ETUC, UNICE in CEEP, in okvirnega sporazuma nikakor ne izhaja, da je trajnost zaposlitve splošno pravno načelo. Poleg tega je v uvodnih izjavah 6 in 7 te direktive ter prvem odstavku preambule in uvodni izjavi 5 okvirnega sporazuma poudarjena potreba po ravnotežju med prožnostjo in varnostjo. Okvirni sporazum poleg tega ne določa splošne obveznosti delodajalcev, da po nekaj obnovitvah pogodb o zaposlitvi za določen čas ali po preteku nekega obdobja dela spremenijo te pogodbe v pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas.
Čeprav trajnosti zaposlitve ni mogoče šteti za splošno pravno načelo, pa je trajnost zaposlitve cilj, za katerega izpolnitev si prizadevajo podpisnice okvirnega sporazuma, ki v določbi 1(b) določa, da je njegov namen vzpostaviti okvir za preprečevanje zlorab, ki izhajajo iz veriženja pogodb o zaposlitvi ali delovnih razmerij za določen čas.
Te ugotovitve ne ovržejo niti člena 30 in 31 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah niti določbe Evropske socialne listine, ki se nanašajo na uresničitev in ohranitev kolikor je mogoče visoke ravni trajnosti zaposlitve.
Po eni strani namreč – v zvezi z Evropsko socialno listino – čeprav iz člena 151 PDEU izhaja, da je navedena listina zgled, ki ga mora Unija upoštevati pri uresničevanju ciljev, ki so določeni v tem členu, pa ta člen ne določa, da je Evropska socialna listina norma, glede katere bi bilo treba presojati skladnost zakonodaje Unije.
Po drugi strani – v zvezi z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah – člen 30 te listine ne določa sankcije za veriženje pogodb o zaposlitvi za določen čas. Poleg tega iztek pogodbe za določen čas zgolj zaradi njenega prenehanja ni odpoved delovnega razmerja v pravem pomenu besede, ki ga je treba posebej obrazložiti s sposobnostmi in ravnanjem delavca ali operativnimi razlogi institucije. Zato iz člena 30 navedene listine ni mogoče sklepati, da bi moral ta člen onemogočiti uporabo členov 8 in 88 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev in Odločbe Komisije z dne 28. aprila 2004 o najdaljšem trajanju zaposlitve nestalnega osebja služb Komisije ali da bi ga bilo treba uporabiti kot splošno pravno načelo ali upoštevati pri razlagi vsebine Direktive 1999/70.
(Glej točke od 51 do 55.)
Napotitev na:
Sodišče za uslužbence: zgoraj navedena sodba Adjemian I, točki 98 in 99 in navedena sodna praksa.
5. Pojem objektivnih razlogov v smislu določbe 5(1)(a) okvirnega sporazuma o delu za določen čas, ki je priloga k Direktivi 1999/70 o okvirnem sporazumu o delu za določen čas, sklenjenem med ETUC, UNICE in CEEP, je treba razumeti tako, da se nanaša na določene in konkretne okoliščine, ki označujejo določeno dejavnost in ki zato v tem posebnem okviru upravičujejo veriženje pogodb o zaposlitvi za določen čas. Te okoliščine so lahko zlasti posledica posebnega značaja nalog, za izvedbo katerih so bile sklenjene take pogodbe, in z njimi neločljivo povezanih značilnosti, ali pa, odvisno od primera, posledica zasledovanja legitimnega cilja socialne politike države članice.
V zvezi s kategorijo pomožnih pogodbenih uslužbencev v smislu člena 3b Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev, ki je bila ustvarjena zaradi posebnih potreb, ki so drugačne od tistih, na katere se nanaša kategorija pogodbenih uslužbencev iz člena 3a navedenih pogojev, mora biti podlaga za vsako zaposlitev pomožnega pogodbenega uslužbenca začasna ali nestalna potreba. Glavna značilnost pogodb o zaposlitvi pogodbenega uslužbenca za pomožne naloge pa je negotovost njihovega trajanja, kar je primerno glede na namen teh pogodb, ki je opravljanje nalog, ki jih zaradi njihove narave ali zaradi odsotnosti zaposlenega opravlja začasno osebje. V upravi s številnim osebjem se take potrebe neizogibno ponavljajo, zlasti zaradi nerazpoložljivosti uradnikov, povečanja dela ob nepredvidljivih okoliščinah ali potrebah vsakega generalnega direktorata, da občasno pomoč poišče pri osebah, ki so usposobljene ali imajo posebna znanja. Z navedenimi objektivnimi razlogi je mogoče upravičiti, da so pogodbe pomožnih uslužbencev sklenjene za določen čas in da se obnavljajo glede na navedene potrebe.
Poleg tega glede na značilnosti dejavnosti, ki jih opravljajo pomožni pogodbeni uslužbenci, določbe členov 8 in 88 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev niso v nasprotju s cilji okvirnega sporazuma o delu za določen čas in minimalnih zahtev iz določbe 5(1)(a) tega sporazuma, ker jih je treba razlagati skupaj s členom 3 navedenih pogojev, ki ga je treba razlagati v povezavi z navedenim okvirnim sporazumom.
(Glej točke 64, 65, 69 in 70.)
Napotitev na:
Sodišče: 4. julij 2006, Adeneler in drugi, C‑212/04, točki 69 in 70;
Splošno sodišče Evropske unije: zgoraj navedena sodba Adjemian II, točka 86;
Sodišče za uslužbence: zgoraj navedena sodba Adjemian I, točke 128, 132 in 133.
6. Okvirni sporazum o delu za določen čas, ki je priloga k Direktivi 1999/70 o okvirnem sporazumu o delu za določen čas, sklenjenem med ETUC, UNICE in CEEP, ne določa splošne obveznosti, da se po nekaj obnovitvah pogodb o zaposlitvi za določen čas ali po preteku določenega obdobja dela navedene pogodbe spremenijo v pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas.
Člen 85(1) in (2) Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev dejansko določa v zvezi s pogodbenimi uslužbenci na podlagi člena 3a pogoje, v skladu s katerimi lahko veriženje pogodb vodi do pogodbe za nedoločen čas. Tako je v skladu s cilji, ki jih uresničuje določba 5(2) okvirnega sporazuma. Vendar okoliščina, da določbe, ki veljajo za pomožne pogodbene uslužbence, ne določajo preoblikovanja zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, ostaja v skladu z zgoraj navedeno določbo ob neobstoju splošne obveznosti v tem smislu.
(Glej točki 71 in 72.)
Napotitev na:
Sodišče za uslužbence: zgoraj navedena sodba Adjemian I, točka 134.
7. V primeru veriženja pogodb o zaposlitvi za določen čas organ, pooblaščen za sklepanje pogodb o zaposlitvi, ni dolžan obrazložiti vsake odločitve o sklenitvi nove pogodbe o zaposlitvi ali obnovi prejšnje pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas drugače kot tako, da napoti na upoštevne določbe Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev in, če je potrebno, na Odločbo Komisije z dne 28. aprila 2004 o najdaljšem trajanju zaposlitve nestalnega osebja služb Komisije.
(Glej točko 84.)
Napotitev na:
Splošno sodišče Evropske unije: zgoraj navedena sodba Adjemian II, točka 95.