Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo dsa (Litva) 18. decembra 2019 – ‘Klaipėdos regiono atliekų tvarkymo centras’ UAB, druge stranke: ‘Ecoservice Klaipėda’ UAB, ‘Klaipėdos autobusų parkas’ UAB, ‘Parsekas’ UAB, ‘Klaipėdos transportas’ UAB

(Zadeva C-927/19)

Jezik postopka: litovščina

Predložitveno sodišče

Lietuvos Aukščiausiasis Teismas

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožena stranka in vlagateljica kasacijske pritožbe: ‘Klaipėdos regiono atliekų tvarkymo centras’ UAB

Druge stranke: ‘Ecoservice Klaipėda’ UAB, ‘Klaipėdos autobusų parkas’ UAB, ‘Parsekas’ UAB, ‘Klaipėdos transportas’ UAB

Vprašanja za predhodno odločanje

1.    Ali spada razpisni pogoj, v skladu s katerim morajo ponudniki dokazati določeno raven povprečnih letnih prihodkov iz opravljanja dejavnosti, povezanih le s specifičnimi storitvami (ravnanje z mešanimi komunalnimi odpadki), na področje uporabe člena 58(3) ali (4) Direktive 2014/24¹ ?

2.    Ali je metoda ocenjevanja zmogljivosti ponudnika, ki jo je določilo Sodišče Evropske unije v svoji sodbi z dne 4. maja 2017, Esaprojekt (C-387/14)² , odvisna od odgovora na prvo vprašanje?

3.    Ali spada razpisni pogoj, v skladu s katerim morajo ponudniki dokazati, da vozila, potrebna za zagotavljanje storitev [odstranjevanja odpadkov], izpolnjujejo specifične tehnične zahteve, vključno z izpusti onesnaževal (EURO 5), namestitvijo oddajnika GPS, ustrezno zmogljivostjo in tako dalje, na področje uporabe: (a) člena 58(4), (b) člena 42 v povezavi z določbami Priloge VII, ali (c) člena 70 Direktive 2014/24?

4.    Ali je treba tretji pododstavek člena 1(1) Direktive 89/665³ , ki določa načelo učinkovitosti revizijskih postopkov, člen 1(3) in (5) navedene Direktive, člen 21 Direktive 2014/24 in Direktivo 2016/943⁴ , zlasti njeno uvodno izjavo 18 in tretji pododstavek člena 9(2) te direktive (skupaj ali ločeno, a ne omejeno nanje), razlagati tako, da če je v nacionalnih pravnih pravilih, ki urejajo javno naročanje, določen obvezen predhodni postopek reševanja sporov:

(a)    mora naročnik ponudniku, ki je sprožil revizijski postopek, posredovati vse podrobnosti ponudbe drugega ponudnika (ne glede na njeno zaupno naravo), če je predmet navedenega postopka zlasti zakonitost ocenjevanja ponudbe drugega ponudnika in je ponudnik, ki je sprožil postopek, to od naročnika predhodno izrecno zahteval;

(b)    ne glede na odgovor na prejšnje vprašanje, ali mora naročnik v primeru zavrnitve zahtevka za revizijo, ki ga je ponudnik vložil glede zakonitosti ocenjevanja ponudbe svojega konkurenta, v vsakem primeru dati jasen, celovit in specifičen odgovor, ne glede na tveganje razkritja zaupnih razpisnih informacij, ki so mu bile zaupane?

5.    Ali je treba tretji pododstavek člena 1(1), člen 1(3) in (5) ter člen 2(1)(b) Direktive 89/665, člen 21 Direktive 2014/24 in Direktivo 2016/943, zlasti njeno uvodno izjavo 18 (skupaj ali ločeno, a ne omejeno nanje), razlagati tako, da je odločitev naročnika, da ponudniku ne omogoči dostopa do zaupnih podrobnosti ponudbe drugega ponudnika, odločitev, ki jo je mogoče izpodbijati ločeno pred sodiščem?

6.    Če je odgovor na prejšnje vprašanje pritrdilen, ali je treba člen 1(5) Direktive 89/665 razlagati tako, da mora ponudnik pri naročniku vložiti zahtevek za revizijo v zvezi s tako njegovo odločitvijo in po potrebi pred sodiščem vložiti tožbo?

7.    Če je odgovor na prejšnje vprašanje pritrdilen, ali je treba tretji pododstavek člena 1(1) in člen (2)(1)(b) Direktive 89/665 razlagati tako, da lahko ponudnik glede na obseg razpoložljivih informacij o vsebini ponudbe drugega ponudnika vloži tožbo pred sodišči, ki se nanaša izključno na zavrnitev predložitve informacij, ki jih je zahteval, ne da bi ločeno izpodbijal zakonitost drugih odločitev naročnika?

8.    Ne glede na odgovore na prejšnja vprašanja, ali je treba tretji pododstavek člena 9(2) Direktive 2016/943 razlagati tako, da mora sodišče, ki je prejelo zahtevo tožeče stranke, da se drugi stranki v sporu naloži predložitev dokazov in da jih sodišče da na voljo tožeči stranki, navedeni zahtevi ugoditi ne glede na ukrepe na strani naročnika med postopkom javnega naročanja ali revizijskim postopkom?

9.    Ali je treba tretji pododstavek člena 9(2) Direktive 2016/943 razlagati tako, da bi moralo sodišče po zavrnitvi zahtevka tožeče stranke za razkritje zaupnih informacij druge stranke v sporu po uradni dolžnosti oceniti pomen podatkov, katerih izguba zaupnosti se zahteva, in učinke podatkov na zakonitost postopka javnega naročanja?

10.    Ali se lahko razlog za izključitev, določen v členu 57(4)(h) Direktive 2014/24, ob upoštevanju sodbe Sodišča Evropske unije z dne 3. oktobra 2019, Delta Antrepriză de Construcţii şi Montaj 93⁵ , uporablja tako, da lahko sodišče pri obravnavanju spora med ponudnikom in naročnikom po uradni dolžnosti ne glede na oceno naročnika odloči, da je zadevni ponudnik namerno ali iz malomarnosti naročniku predložil zavajajoče, dejansko nenatančne informacije in da ga je zato treba izključiti iz postopka javnega naročanja?

11.    Ali je treba člen 57(4)(h) Direktive 2014/24, ki se uporablja v povezavi z načelom sorazmernosti, določenim v členu 18(1) te direktive, razlagati in uporabljati tako, da če nacionalno pravo določa dodatne kazni (poleg izključitve iz postopka naročanja) v zvezi s predložitvijo neresničnih informacij, se lahko navedene kazni uporabljajo le na podlagi osebne odgovornosti, zlasti če je dejansko nenatančne informacije predložil le del skupnih ponudnikov v postopku javnega naročanja (na primer eden od več partnerjev)?

____________

¹ Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL L 94, 2014, str. 65).

² ECLI:EU:C:2017:338.

³ Direktiva Sveta z dne 21. decembra 1989 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o uporabi revizijskih postopkov oddaje javnih naročil za preskrbo in javnih naročil za gradnje (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 6, zvezek 1, str. 246).

⁴ Direktiva (EU) 2016/943 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o varstvu nerazkritega strokovnega znanja in izkušenj ter poslovnih informacij (poslovnih skrivnosti) pred njihovo protipravno pridobitvijo, uporabo in razkritjem (UL L 157, 2016, str. 1).

⁵ C-267/18, ECLI:EU:C:2019:826.