Language of document : ECLI:EU:F:2011:159

SKLEP SODIŠČA ZA USLUŽBENCE
(prvi senat)

z dne 28. septembra 2011

Zadeva F‑42/07

Antonio Prieto

proti

Evropskemu parlamentu

„Javni uslužbenci – Uradniki – Imenovanje – Notranji natečaj, objavljen pred 1. majem 2004 – Začasni uslužbenec, vpisan na seznam primernih kandidatov pred 1. majem 2006 – Razvrstitev v naziv – Člena 5(4) in 13(1) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom – Tajniški dodatek – Tožba, ki očitno delno ni dopustna in očitno delno ni utemeljena“

Predmet:      Tožba, vložena na podlagi členov 236 ES in 152 AE, s katero A. Prieto predlaga razglasitev ničnosti odločbe Parlamenta z dne 9. junija 2006 v delu, v katerem je bil za obdobje od 1. julija 2006 imenovan za uradnika na poskusnem delu z razvrstitvijo v naziv AST 2, plačilni razred 3.

Odločitev:      Tožba se zavrne. Vsaka stranka nosi svoje stroške.

Povzetek

1.      Uradniki – Zaposlovanje – Imenovanje v naziv – Uvedba nove karierne strukture z Uredbo št. 723/2004 – Prehodne določbe za razvrstitev v naziv

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 31(1); Priloga XIII, členi 5(4), 12(3) in 13(1); Uredba Sveta št. 723/2004)

2.      Uradniki – Zaposlovanje – Imenovanje v naziv in razvrstitev v plačilni razred – Začasni uslužbenec, imenovan za uradnika

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 32; Priloga XIII, člen 5(4); Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev, člen 8)

3.      Pravo Unije – Načela – Varstvo zaupanja v pravo – Pogoji – Jasna zagotovila uprave

1.      Člen 5(4) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom se nanaša na začasne uslužbence, vpisane „na seznam kandidatov, primernih za [prehod] iz ene kategorije v drugo“, in tiste, „vpisane na seznam uspešnih kandidatov notranjega natečaja“. Čeprav je natečaj za „premestitev iz ene kategorije v drugo“ po naravi tudi notranji natečaj, je treba zadevno določbo razlagati tako, da ima polni učinek, pri tem pa se – kolikor je le mogoče – izogniti vsakršni razlagi, na podlagi katere bi bilo mogoče sklepati, da je navedena določba odvečna. Zakonodajalec je z izrazom „notranji natečaj“ želel zaobseči tako imenovane natečaje za imenovanje v naziv, katerih cilj je, da se ob upoštevanju vseh določb Kadrovskih predpisov, ki določajo dostop do položaja javnega uslužbenca Evropske unije, kot uradnike zaposli tiste uslužbence, ki že imajo nekaj izkušenj v instituciji in so dokazali sposobnost, da lahko zasedejo prosta delovna mesta. Navedena razlaga je podprta z besedilom člena 5(2) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom, ki se nanaša le na uradnike iz „seznam[a] kandidatov, primernih za premestitev iz ene kategorije v drugo“, v njem pa niso navedeni uradniki, ki so „na seznamu uspešnih kandidatov notranjega natečaja“. Taka navedba ne bi bila utemeljena, ker ni posebnega razloga za imenovanje v naziv uslužbencev, ki so že uradniki.

Da bi se lahko člen 5(4) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom uporabljal, mora obstajati prehod iz „prejšnje kategorije“ v „novo kategorijo“, bodisi z natečajem, po katerem se sestavi „seznam kandidatov, primernih za premestitev iz ene kategorije v drugo“, bodisi z notranjim natečajem za imenovanje v naziv, po katerem se je izvedla taka premestitev iz ene kategorije v drugo. Zakonodajalec se je tako v okviru izvrševanja svoje široke diskrecijske pravice na področju prehodnih določb in na področju meril za razvrstitev odmaknil od splošnega pravila na področju razvrstitve novozaposlenih uradnikov, določenega v členu 31(1) Kadrovskih predpisov, kot je bil dopolnjen s členom 12(3) ali s členom 13(1) Priloge XIII k navedenim Kadrovskim predpisom, kar zadeva uspešne kandidate, vpisane na seznam primernih kandidatov pred 1. majem 2006 in zaposlene med 1. majem 2004 in 30. aprilom 2006 oziroma po 1. maju 2006, pri čemer je pridržal ugodnost razvrstitve v drug naziv, kot je tisti iz obvestila o natečaju, uslužbencem, zaposlenim kot uradniki na poskusnem delu, ki že imajo izkušnje iz institucije in ki so po zgoraj navedenem natečaju dokazali svoje sposobnosti za zaposlitev na delovnem mestu v višji kategoriji.

(Glej točke 48, 49, 54 in 55.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 6. marec 1997, de Kerros in Kohn-Bergé proti Komisiji, T‑40/96 in T‑55/96, točki 45 in 46; 12. november 1998, Carrasco Benítez proti Komisiji, T‑294/97, točka 51;

Sodišče za uslužbence: 12. maj 2010, Peláez Jimeno proti Parlamentu, F‑13/09, točke 40, 41, 46 in 47.

2.      Pravo Unije ne določa izrecno niti načela enotnosti kariere niti načela kariere. Upravičenost začasnega uslužbenca, ki je postal uradnik, do kariere a fortiori ni splošno priznana v pravu Unije. Člen 32, tretji odstavek, Kadrovskih predpisov določa le, da začasni uslužbenec ob imenovanju za uradnika ohrani dopolnjeno delovno dobo, ki jo je pridobil.

Člen 32 Kadrovskih predpisov in člen 8 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev v različici, ki je veljala do 30. aprila 2004, za začasne uslužbence določata možnost, da nadaljujejo kariero kot uradniki v skladu s postopki iz Kadrovskih predpisov in v tem primeru ohranijo dopolnjeno delovno dobo, ki so jo pridobili kot začasni uslužbenci, če so bili imenovani za uradnika v istem nazivu takoj po izteku tega obdobja.

Vendar ostaja dejstvo, da, po eni strani, zgoraj navedene določbe zagotavljajo ohranitev dopolnjene delovne dobe le začasnemu uradniku, ki je imenovan za uradnika v istem nazivu, in da je, po drugi strani, zagotovljeno nadaljevanje kariere v skladu s postopki iz Kadrovskih predpisov. Nazadnje je treba ugotoviti, da začasni uslužbenci v skladu z drugimi določbami Kadrovskih predpisov – razen členom 5(4) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom, ki ga je treba v zvezi s prehodno določbo razlagati ozko – ne morejo biti imenovani za uradnike v nazivu, ki so ga imeli, če je bil ta višji od naziva, za katerega je bil objavljen natečaj, ki so ga uspešno opravili.

(Glej točke 61, 69 in 70.)

Napotitev na:

Sodišče za uslužbence: 5. marec 2008, Toronjo Benitez proti Komisiji, F‑33/07, točka 87.

3.      Pravico zahtevati varstvo zaupanja v pravo ima vsak posameznik, ki je v položaju, v katerem je uprava Unije pri njem vzbudila utemeljena pričakovanja s tem, da mu je dala zagotovila v obliki natančnih, brezpogojnih in skladnih informacij, ki izhajajo iz pooblaščenih in zanesljivih virov.

Nasprotno pa se nihče ne more sklicevati na kršitev tega načela, kadar ni natančnih zagotovil, ki naj bi mu jih dala uprava.

Čeprav je elektronski dopis sodelavca zadevnega uradnika, ki „potrjuje, da bo njegova razvrstitev na položaj uradnika v istem nazivu/plačilnem razredu kot njegova razvrstitev na položaj začasnega uslužbenca“, natančna informacija, njegov avtor vseeno ni organ, pristojen za imenovanja, ki je edini pooblaščen za odločanje o razvrstitvi uradnikov.

(Glej točke 98, 99, 101 in 102.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 19. marec 2003, Innova Privat-Akademie proti Komisiji, T‑273/01, točka 26; 11. julij 2007, Centeno Mediavilla in drugi proti Komisiji, T‑58/05, točka 96;


Sodišče za uslužbence: 30. september 2010, De Luca proti Komisiji, F‑20/06, točka 102; 28. oktober 2010, Sørensen proti Komisiji, F‑85/05, točka 84.