SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE (prvi senat)

z dne 8. julija 2008

Zadeva F-76/07

Gerhard Birkhoff

proti

Komisiji Evropskih skupnosti

„Javni uslužbenci – Uradniki – Socialna varnost – Zdravstveno zavarovanje – Prevzem stroškov zdravljenja – Zamenjava invalidskega vozička – Obseg nadzora Sodišča za uslužbence“

Predmet: Tožba, vložena na podlagi člena 236 ES in člena 152 AE, s katero G. Birkhoff, nekdanji uradnik Komisije, predlaga razglasitev ničnosti odločbe urada za obračun z dne 8. novembra 2006, s katero mu je bila zavrnjena predhodna odobritev, zahtevana v predpisih, za povračilo stroškov nakupa invalidskega vozička.

Odločitev: Odločba urada za obračun z dne 8. novembra 2006 se razglasi za nično. Komisija nosi vse stroške.

Povzetek

1.      Uradniki – Socialna varnost – Zdravstveno zavarovanje – Stroški zdravljenja – Povračilo

(Kadrovski predpisi za uradnike, člena 59 in 72(1); Priloga II, člen 7; Pravilnik o zdravstvenem zavarovanju, člena 20 in 27)

2.      Uradniki – Tožba – Tožba zoper odločbo, v kateri je bilo pravo napačno uporabljeno, vendar je lahko utemeljena z drugim razlogom – Okoliščina, ki ne ovira razglasitve ničnosti – Izjema – Vezana pristojnost uprave

1.      Čeprav sodišče Skupnosti težko preveri utemeljenost zdravniških presoj uradnih zdravnikov uradov za obračun, te presoje vseeno – čeprav so bile pridobljene v skladu z zakonskimi pogoji – niso niti dokončne niti izvzete iz njegovega nadzora, kot velja za zdravniške presoje invalidske komisije iz člena 7 Priloge II h Kadrovskim predpisom ali neodvisnega zdravnika iz člena 59 Kadrovskih predpisov. Zdravniške presoje, ki jih enostransko da zdravnik institucije, namreč ne vsebujejo enakih zagotovil glede ravnotežja med strankami in glede objektivnosti kot presoje, ki jih da invalidska komisija, ob upoštevanju njene sestave, ali zdravnik, ki da neodvisno mnenje, glede na način njegovega imenovanja. Poleg tega ni niti v Kadrovskih predpisih niti v skupnem pravilniku določeno, da je zdravniške presoje uradnih zdravnikov uradov za obračun v zvezi z zahtevki za povračilo zdravstvenih stroškov mogoče izpodbijati pred zdravniškim organom, ki ima enaka zagotovila glede ravnotežja in objektivnosti kot invalidska komisija ali neodvisni zdravnik.

Zato sodišče Skupnosti na podlagi odločitve urada za obračun, da zavrne odobritev prevzema stroškov zdravljenja, določenih v Pravilniku o zdravstvenem zavarovanju uradnikov Evropskih skupnosti, in mnenja uradnega zdravnika urada za obračun, ki po potrebi podpre odločitev tega urada, izvaja nadzor, ki je seveda omejen, vendar zajema napačno ugotovljeno dejansko stanje, napačno uporabo prava in očitno napako pri presoji.

(Glej točke od 50 do 52.)

Napotitev na:

Sodišče: 21. maj 1981, Morbelli proti Komisiji, 156/80, Recueil, str. 1357, točke od 15 do 20; 19. januar 1988, Biedermann proti Računskemu sodišču, 2/87, Recueil, str. 143, točka 8;

Sodišče prve stopnje: 23. marec 1993, Gill proti Komisiji, T-43/89, Recueil, str. II-303, točka 36; 11. maj 2000, Pipeaux proti Parlamentu, T-34/99, RecFP, str. I-A-79 in II-337, točki 29 in 30; 12. maj 2004, Hecq proti Komisiji, T-191/01, ZOdl. JU, str. I-A-147 in II-659, točke od 64 do 78; 23. november 2004, O proti Komisiji, T-376/02, ZOdl. JU, str. I-A-349 in II-1595, točka 29;

Sodišče za uslužbence: 22. maj 2007, López Teruel proti UUNT, F-99/06, še neobjavljena v ZOdl. JU, točke od 74 do 76; 18. september 2007, Botos proti Komisiji, F-10/07, še neobjavljena v ZOdl. JU, točke od 40 do 50.

2.      V okviru tožbe uradnikov okoliščina, da je odločbo uprave, v kateri je bilo pravo napačno uporabljeno, mogoče zakonito utemeljiti z drugim razlogom, ne more preprečiti razglasitve ničnosti te odločbe. Drugače bi bilo, če uprava ne bi imela nobene diskrecijske presoje in bi zato razglasitev ničnosti sporne odločbe lahko povzročila le, da uprava znova sprejme odločbo, ki bi bila vsebinsko enaka odločbi, razglašeni za nično. Razlog, ki je drugačen od tistega, na katerega se je uprava oprla za sprejetje sporne odločbe, namreč lahko v postopku nadomesti zadnjenavedeni razlog le, če je bila uprava v položaju vezane pristojnosti za sprejetje navedene odločbe.

(Glej točko 64.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 12. december 1996, Stott proti Komisiji, T-99/95, Recueil, str. II-2227, točka 32.