Pritožba, ki jo je vložila Evropska komisija 16. aprila 2018 zoper sodbo Splošnega sodišča (drugi senat) z dne 5. februarja 2018 v zadevi T-216/15, Dôvera zdravotná poist'ovňa, a.s./Evropska komisija

(Zadeva C-262/18 P)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Pritožnik: Evropska komisija (zastopnika: P.J. Loewenthal, F. Tomat, agenta)

Druga stranka v postopku: Dôvera zdravotná poist'ovňa a.s., Slovak Republic, Union zdravotná poist'ovňa a.s.

Predlogi

Pritožnik predlaga, naj Sodišče:

razveljavi sodbo Splošnega sodišča (drugi senat) z dne 5. februarja 2018 v zadevi T-216/15, Dôvera/Komisija;

vrne zadevo v razsojanje Splošnemu sodišču;

podredno, naj uporabi možnost, ki jo ima na podlagi člena 61, prvi odstavek, drugi stavek, Statuta Sodišča Evropske unije, da samo dokončno odloči o zadevi; in

pridrži odločitev o stroških tega postopka, če vrne zadevo v razsojanje Splošnemu sodišču ali družbama Dôvera zdravotná poist'ovňa a.s. in Union zdravotná poist'ovňa a.s. naloži, naj plačata stroške postopka, če dokončno odloči o zadevi.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Splošno sodišče je z izpodbijano sodbo sklep Komisije (EU) 2015/248 z dne 15. oktobra 2014 o ukrepih SA.23008 (2013/C) (ex2013/NN), ki jih je Slovaška republika dodelila družbama Spoločná zdravotná poist'ovňa a.s. (SZP) in Všeobecná zdravotná poist'ovňa a.s. (VZP) (OJ 2015, L 41, p. 25), razglasilo za nično.

Komisija v utemeljitev pritožbe zoper izpodbijano sodbo navaja tri pritožbene razloge.

Prvič, Komisija meni, da Splošno sodišče ni izpolnilo svoje obveznosti obrazložitve v skladu s členom 36 in 53, prvi odstavek, Statuta Sodišča. V izpodbijani sodbi Splošno sodišče navaja, da je izpodbijani sklep razglasilo za nično s tem, da je ugodilo drugemu tožbenemu razlogu tožeče stranke na prvi stopnji, in sicer da je Komisija napačno ugotovila, da je slovaški sistem obveznega zdravstvenega zavarovanja v glavnem temeljil na solidarnosti. Vendar je pravno merilo, ki ga je uporabilo za razglasitev ničnosti tega sklepa, tisto, ki ga je tožeča stranka predlagala v prvem tožbenem razlogu, v skladu s katerim sam obstoj gospodarskih značilnosti spreminja ponujanje zdravstvenega zavarovanja v gospodarsko dejavnost. Ker naj bi se pravna merila, na katera se tožeča stranka sklicuje v prvem in drugem tožbenem razlogu, vzajemno izključevala, Komisija namreč ne more razumeti na kakšni podlagi je bil izpodbijani sklep razglašen za ničnega.

Drugič, Komisija meni, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo s tem, da je napačno razlagalo pojem podjetja v smislu člena 107(1) PDEU. V izpodbijani sodbi je Splošno sodišče pritrdilo Komisijini ugotovitvi, da slovaški sistem obveznega zdravstvenega zavarovanja v glavnem temelji na solidarnosti, ter njenemu pojasnilu, da so bile gospodarske značilnosti tega sistema uvedene za to, da se uresničijo njegovi socialni in solidarnostni cilji. Ugotovilo pa je, da je Komisija storila napako pri presoji s tem, da je ugotovila, da dejavnost, ki jo izvajajo družbe za zdravstveno zavarovanje v okviru slovaškega sistema obveznega zdravstvenega zavarovanja, ni gospodarske narave. Do te ugotovitve je prišlo tako, da je opozorilo na možnost zavarovalnih družb ustvarjati, uporabljati in razdeljevati del njihovega dobička ter na konkurenco med navedenimi družbami v zvezi s pridobitvijo strank in kakovostjo storitev. Nato je ugotovilo, da zgolj obstoj zavarovalnih družb na Slovaškem, katerih cilj je pridobiten, spreminja SZP in VZP in vodi do preoblikovanja v podjetja v smislu člena 107(1) PDEU. Splošno sodišče pri tej ugotovitvi ni upoštevalo sodne prakse v skladu s katero sistem zdravstvenega zavarovanja, ki v glavnem temelji na solidarnosti, in katerega gospodarske značilnosti so bile uvedene za zagotovitev trajnosti sistema in uresničevanja socialnih in solidarnostnih ciljev, na katerih temelji, po naravi ni gospodarski, tako da ponudniki zdravstvenega zavarovanja, ki delujejo v tem sistemu, niso podjetja.

Tretjič, Komisija meni, da je Splošno sodišče izkrivilo dokaze, ki so mu bili predloženi na prvi stopnji, tako, da je ugotovilo, da med ponudniki zdravstvenega zavarovanja na Slovaškem obstaja „močna in zapletena konkurenca“, medtem ko spis kaže le na zelo omejeno konkurenco glede ponujanja brezplačnih fakultativnih storitev.

____________