Language of document : ECLI:EU:F:2016:121

Začasna izdaja

SKLEP SODIŠČA ZA USLUŽBENCE
EVROPSKE UNIJE
(prvi senat)

z dne 23. maja 2016

Zadeva F‑65/09 DEP

Luigi Marcuccio

proti

Evropski komisiji

„Javni uslužbenci – Postopek – Odmera stroškov“

Predmet:      Predlog za odmero stroškov, ki ga je Evropska komisija vložila na podlagi sodbe Sodišča za uslužbence z dne 23. novembra 2010, Marcuccio/Komisija (F‑65/09, EU:F:2010:149), izdane v zadevi, vpisani pod opravilno številko F‑65/09.

Odločitev:      Skupni znesek stroškov, ki jih mora L. Marcuccio povrniti Evropski komisiji iz naslova stroškov, ki se lahko povrnejo, v zadevi F‑65/09, se določi na 5000 EUR. Navedenemu znesku bodo pripisane zamudne obresti od datuma vročitve tega sklepa do datuma plačila, in sicer po obrestni meri, ki jo je Evropska centralna banka določila za operacije glavnega refinanciranja in velja prvi dan meseca, v katerem zapade plačilo, povečani za tri in pol odstotne točke.

Povzetek

1.      Sodni postopek – Stroški – Odmera – Odmera na podlagi natančnih navedb tistega, ki zahteva povrnitev stroškov, ali, če teh navedb ni, pravične presoje sodišča Unije  – Pavšalnst plačila odvetniku – Neobstoj vpliva na diskrecijsko pravico sodišča

(Poslovnik Sodišča za uslužbence, člen 105(c))

2.      Sodni postopek – Stroški – Odmera – Stroški, ki se lahko povrnejo – Nujni izdatki, ki jih imajo stranke – Pojem – Nagrada, ki jo institucija plača svojemu odvetniku – Vključitev

(Statut Sodišča, člen 19, prvi odstavek, in Priloga I, člen 7(1))

1.      Sodišče Unije ni pristojno za odmero nagrad, ki jih morajo stranke plačati svojim odvetnikom, temveč je pristojno za določitev višine plačil, ki se lahko izterjajo od stranke, ki se ji naloži plačilo stroškov. Za presojo nujnosti izdatkov, ki jih tisti, ki zahteva povrnitev stroškov, dejansko ima zaradi postopka, mora zadnjenavedeni predložiti natančne navedbe. V skladu s tem to, da je plačilo odvetniku določeno s pavšalnim zneskom, ne vpliva na presojo Sodišča za uslužbence glede zneska, katerega povrnitev se lahko zahteva na podlagi stroškov, ker se sodišče opira na dobro ustaljena merila sodne prakse in na natančne navedbe, ki mu jih morajo predložiti stranke. Čeprav neobstoj teh podatkov Sodišču za uslužbence ne preprečuje, da bi na podlagi pravične presoje določilo višino stroškov, ki se povrnejo, pa ga neobstoj teh podatkov postavlja v položaj, v katerem mora opraviti strogo presojo zahtev tistega, ki zahteva povrnitev teh stroškov.

(Glej točke 24, 30 in 34.)

Napotitev na:

Sodišče, sklep z dne 17. februarja 2004, DAI/ARAP in drugi, C‑321/99 P-DEP, neobjavljen, EU:C:2004:103, točka 23;

Splošno sodišče Evropske unije, sklepa z dne 31. marca 2011, Tetra Laval/Komisija, T‑5/02 DEP in T‑80/02 DEP, neobjavljen, EU:T:2011:129, točka 68, in z dne 28. maja 2013, Marcuccio/Komisija, T‑278/07 P-DEP, EU:T:2013:269, točka 16;

Sodišče za uslužbence, sklepi z dne 10. novembra 2009, X/Parlament, F‑14/08 DEP, EU:F:2009:149, točka 22; z dne 26. aprila 2010, Schönberger/Parlament, F‑7/08 DEP, EU:F:2010:32, točka 24, in z dne 27. septembra 2011, De Nicola/EIB, F‑55/08 DEP, EU:F:2011:155, točki 40 in 41.

2.      Sodišče Unije ob določitvi tega, kateri stroški se lahko povrnejo, upošteva vse okoliščine zadeve do sprejetja sklepa o odmeri stroškov, vključno z nujnimi izdatki, ki nastanejo v postopku odmere stroškov.

V zvezi s tem velja, kot izhaja iz člena 19, prvi odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije, ki se za Sodišče za uslužbence uporablja na podlagi člena 7(1) Priloge I k navedenemu statutu, da lahko institucijam pomaga odvetnik. Zato plačilo tega odvetnika spada v okvir pojma nujni izdatki, ki nastanejo zaradi postopka, ne da bi morala institucija dokazati, da je bila ta pomoč objektivno utemeljena. Čeprav dejstvo, da so institucijo zastopali dva agenta in zunanji odvetnik, torej ne vpliva na ugotovitev, ali gre morebiti za stroške, ki se lahko povrnejo, saj jih ni mogoče na podlagi ničesar načelno izključiti, pa to lahko vpliva na določitev zneska stroškov, nastalih zaradi postopka, ki bodo na koncu povrnjeni.

(Glej točki 26 in 27.)

Napotitev na:

Splošno sodišče Evropske unije, sklepa z dne 23. marca 2012, Kerstens/Komisija, T‑498/09 P-DEP, neobjavljen, EU:T:2012:147, točki 15 in 20, in z dne 28. maja 2013, Marcuccio/Komisija, T‑278/07 P-DEP, EU:T:2013:269, točka 14.