SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE

(drugi senat)

z dne 15. marca 2011

Zadeva F‑120/07

Guido Strack

proti

Evropski komisiji

„Javni uslužbenci – Uradniki – Prenos letnega dopusta – Člen 4 Priloge V h Kadrovskim predpisom – Razlogi, ki jih je mogoče pripisati potrebam službe – Člen 73 Kadrovskih predpisov – Direktiva 2003/88/ES – Pravica do plačanega letnega dopusta – Bolniški dopust“

Predmet:      Tožba, vložena na podlagi členov 236 ES in 152 AE, s katero G. Strack predlaga razglasitev ničnosti odločb Komisije z dne 30. maja 2005, 25. oktobra 2005, 15. marca 2007 in 20. julija 2007 v delih, v katerih je prenos neizkoriščenih dni letnega dopusta za leto 2004 omejen na dvanajst dni in skladno s tem omejen znesek kompenzacijskega plačila, izplačanega ob prenehanju dela, in naložitev Komisiji, naj izplača kompenzacijsko plačilo za 26,5 dni letnega dopusta, skupaj z zamudnimi obrestmi od 1. aprila 2005.

Odločitev:      Odločba Komisije z dne 15. marca 2007, s katero je bila zavrnjena zahteva tožeče stranke za prenos preostanka letnega dopusta iz leta 2004, se razglasi za nično. V preostalem se tožba zavrne. Komisija nosi svoje stroške in stroške, ki jih je priglasila tožeča stranka.

Povzetek

1.      Uradniki – Dopusti – Letni dopust – Prenehanje delovnega razmerja – Nadomestilo za neizkoriščen dopust – Izračun nadomestila

(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2003/88, člen 7(2))

2.      Uradniki – Dopusti – Letni dopust – Prenos zaradi odsotnosti zaradi dolgotrajne bolezni

(Kadrovski predpisi za uradnike, člena 1e in 57; Priloga V, člen 4, prvi odstavek)

1.      Iz člena 7(2) Direktive 2003/88 o določenih vidikih organizacije delovnega časa izhaja, da uradnik, čigar zdravstveno upravičena nezmožnost za delo je trajala celotno referenčno obdobje, ne sme biti prikrajšan za možnost prejema denarnega nadomestila za neizkoriščen letni dopust.

Navedeno denarno nadomestilo je treba izračunati tako, da se delavec postavi v položaj, primerljiv s tistim, v katerem bi bil, če bi navedeno pravico uresničil med svojim delovnim razmerjem. Običajno plačilo uradnika, ki ga je treba ohraniti med počitkom, ki ustreza letnemu plačanemu dopustu, je torej odločilno za izračun denarnega nadomestila za neizrabljen plačan letni dopust ob prenehanju delovnega razmerja.

(Glej točki 65 in 69.)

Napotitev na:

Sodišče: 20. januar 2009, Schultz‑Hoff, C‑350/06 in C‑520/06, točka 61.

2.      Kadar uradnik letnega dopusta ne more izkoristiti zaradi odsotnosti zaradi dolgotrajne bolezni, je treba celoten letni dopust, kot je določen s Kadrovskimi predpisi, na podlagi člena 1e v povezavi s členom 57 Kadrovskih predpisov prenesti, kljub omejitvam v členu 4, prvi odstavek, Priloge V h Kadrovskim predpisom, kar zadeva možnosti prenosa neizkoriščenega letnega dopusta na naslednje leto.

Odločbo uprave, s katero je bilo na podlagi navedenega člena zavrnjeno, da bi se poleg dvanajstih dni letnega dopusta, ki se prenesejo samodejno, prenesli dodatni dnevi, ki jih uradnik ni izkoristil zaradi dolgotrajnega bolniškega dopusta, je treba razglasiti za nično.

(Glej točki 77 in 79.)