Language of document : ECLI:EU:C:2019:517

Zadeva C100/18

Línea Directa Aseguadora SA

proti

Segurcaixa Sociedad Anónima de Seguros y Reaseguros

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunal Supremo)

 Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 20. junija 2019

„Predhodno odločanje – Zavarovanje civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil – Direktiva 2009/103/ES – Člen 3, prvi odstavek – Pojem ‚uporaba vozil‘ – Premoženjska škoda, ki jo na stavbi povzroči požar v vozilu, ki je parkirano v zasebni garaži te stavbe – Kritje iz obveznega zavarovanja“

1.        Približevanje zakonodaj – Zavarovanje avtomobilske odgovornosti – Direktiva 2009/103 – Pojem uporabe vozil – Avtonomna razlaga

(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2009/103, člen 3, prvi odstavek)

(Glej točko 32.)

2.        Približevanje zakonodaj – Zavarovanje avtomobilske odgovornosti – Direktiva 2009/103 – Pojem uporabe vozil – Uporaba vozila v skladu z njegovo funkcijo prevoznega sredstva – Požar v vozilu, ki je bilo v zasebni garaži stavbe parkirano več kot 24 ur in ki je na tej stavbi povzročilo škodo – Vključitev

(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2009/103, člena 1, točka 1 in 3, prvi odstavek)

(Glej točke od 35 do 43 in 48 ter izrek.)

Povzetek

Položaj, v katerem se je vozilo, ki je bilo parkirano v zasebni garaži stavbe več kot 24 ur, vžgalo in zanetilo požar, katerega vzrok je električni tokokrog tega vozila, ter povzročilo škodo na tej stavbi, je zajet s pojmom „uporaba vozil“v smislu Direktive o zavarovanju avtomobilske odgovornosti.

Sodišče je v sodbi z dne 20. junija 2019, Línea Directa Aseguradora (C‑100/18), razlagalo pojem „uporaba vozil“ v smislu Direktive 2009/103(1) o zavarovanju avtomobilske odgovornosti in presodilo, da je s tem pojmom zajet položaj, v katerem se je vozilo, ki je bilo parkirano v zasebni garaži stavbe več kot 24 ur, vžgalo in zanetilo požar, katerega vzrok je električni tokokrog tega vozila, ter povzročilo škodo na tej stavbi.

Avgusta 2013 se je vozilo, ki je bilo več kot 24 ur parkirano v zasebni garaži stavbe, vžgalo in povzročilo škodo. Vzrok za požar je bil električni tokokrog vozila. Lasnik vozila je zavarovanje civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil sklenil pri družbi Línea Directa. Stavba je bila zavarovana pri družbi Segurcaixa, ki je družbi, lastnici te stavbe, zaradi povrnitve nastale škode plačala odškodnino v višini 44.704,34 EUR.

Družba Segurcaixa je marca 2014 vložila tožbo zoper družbo Línea Directa, da bi se tej družbi naložilo povračilo plačane odškodnine, ker je vzrok za škodni dogodek „dogodek ob uporabi vozila“ v smislu španskega prava, ki je krit z avtomobilskim zavarovanjem vozila. Zahtevek družbe Segurcaix je bil na prvi stopnji zavrnjen. V pritožbenem postopku je bilo družbi Línea Directa naloženo plačilo odškodnine, ki jo je zahtevala družba Segurcaixa. Družba Línea Directa je zoper to sodbo vložila kasacijsko pritožbo pri Tribunal Supremo (vrhovno sodišče). Ker je to sodišče dvomilo o pravilni razlagi pojma „uporaba vozil“ iz Direktive 2009/103, se je odločilo, da bo Sodišču predložilo več vprašanj za predhodno odločanje.

Sodišče je najprej opozorilo, da je pojem „uporaba vozil“ v smislu te direktive(2) avtonomen pojem prava Unije, katerega razlaga se ne sme prepustiti presoji vsake države članice. Poudarilo je tudi, da si je zakonodajalec Unije stalno prizadeval za izpolnitev in krepitev cilja varstva oškodovancev nesreč, ki jih povzročijo ta vozila.

Sodišče je glede na svojo sodno prakso(3) opozorilo, da pojem „uporaba vozil“ ni omejen na prometne položaje in da ta pojem zajema vsakršno uporabo vozila, ki je v skladu z običajno funkcijo tega vozila, zlasti vsakršno uporabo vozila kot prevoznega sredstva. V tem okviru je Sodišče po eni strani poudarilo, da to, da je bilo v nesreči udeleženo vozilo v trenutku, ko se je zgodila nesreča, v mirovanju, samo po sebi ne izključuje, da je uporaba tega vozila v navedenem trenutku lahko zajeta z njegovo funkcijo prevoznega sredstva. Vprašanje, ali je bil v trenutku, ko se je nesreča zgodila, motor zadevnega vozila prižgan ali ne, prav tako ni odločujoče. Po drugi strani nobena določba Direktive 2009/103 obsega obveznosti zavarovanja in varstva, ki se s to obveznostjo želi dati oškodovancem nesreč, ki jih povzročijo motorna vozila, ne omejuje na uporabo takšnih vozil na določenih površinah ali določenih poteh.

Sodišče je zato iz tega sklepalo, da pojem „uporaba vozil“ v smislu Direktive 2009/103 ni odvisen od značilnosti površine, na kateri je to vozilo uporabljeno, in med drugim od okoliščine, da zadevno vozilo ob nesreči miruje in je na parkirišču. V teh okoliščinah je Sodišče štelo, da sta parkiranje in obdobje mirovanja vozila naravni in potrebni etapi, ki sta sestavni del njegove uporabe kot prevoznega sredstva. Tako se vozilo v skladu s svojo funkcijo prevoznega sredstva načeloma uporablja tudi v času, ko je med dvema vožnjama parkirano.

V obravnavanem primeru je Sodišče ocenilo, da je parkiranje vozila v zasebni garaži njegova uporaba, ki je v skladu z njegovo funkcijo prevoznega sredstva, pri čemer te ugotovitve ne omaje dejstvo, da je bilo to vozilo v tej garaži parkirano več kot 24 ur.

Nazadnje, Sodišče je glede okoliščine, da je bila nesreča iz postopka v glavni stvari posledica požara, ki ga je povzročil električni tokokrog vozila, presodilo, da če vozilo, ki je vzrok te nesreče, ustreza opredelitvi „vozila“ v smislu Direktive 2009/103,(4) med deli tega vozila ni treba razločevati tistega, ki je razlog za škodni dogodek, niti ni treba ugotavljati funkcij, ki jih ta del zagotavlja.


1      Direktiva 2009/103/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti (UL 2009, L 263, str. 11).


2      Člen 3, prvi odstavek, Direktive 2009/103 določa, da vsaka država članica ob upoštevanju člena 5 sprejme vse ustrezne ukrepe za zagotovitev, da je civilna odgovornost pri uporabi vozil, ki so običajno na njenem ozemlju, krita z zavarovanjem.


3      Glej zlasti sodbi z dne 20. decembra 2017, Núñez Torreiro, (C‑334/16, EU:C:2017:1007), in z dne 15. novembra 2018, BTA Baltic Insurance Company (C‑648/17, EU:C:2018:917).


4      Člen 1, točka 1, Direktive 2009/103/EU.