SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE EVROPSKE UNIJE (tretji senat)
z dne 6. maja 2009(*)
„Javni uslužbenci – Uradniki – Zaposlovanje – Imenovanje – Delovno mesto vodje oddelka – Zavrnitev kandidature tožeče stranke – Pogoji iz razpisa za prosto delovno mesto – Očitna napaka pri presoji“
V zadevi F-39/07,
zaradi tožbe, vložene na podlagi členov 236 ES in 152 AE,
Manuel Campos Valls, uradnik Sveta Evropske unije, stanujoč v Bruslju (Belgija), ki ga zastopajo S. Orlandi, A. Coolen, J.-N. Louis in É. Marchal, odvetniki,
tožeča stranka,
proti
Svetu Evropske unije, ki ga zastopata M. Arpio Santacruz in I. Šulce, zastopnici,
tožena stranka,
SODIŠČE ZA USLUŽBENCE (tretji senat),
v sestavi P. Mahoney (predsednik), H. Kanninen (poročevalec) in S. Gervasoni, sodnika,
sodni tajnik: R. Schiano, administrator,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 5. junija 2008
izreka naslednjo
Sodbo
1 M. Campos Valls je v sodnem tajništvu Sodišča za uslužbence 23. aprila 2007 po telefaksu vložil to tožbo (izvirnik je bil vložen 25. aprila istega leta), s katero zahteva razveljavitev, po eni strani, odločbe organa, pristojnega za imenovanja (v nadaljevanju: OPI), o imenovanju g. G. na delovno mesto vodje oddelka za španski jezik Direkcije III „Prevajanje in proizvodnja dokumentov“ v Generalnem direktoratu (GD) A „Kadrovske zadeve in administracija“ Sveta Evropske unije (v nadaljevanju: sporno delovno mesto) in, po drugi strani, odločbe o zavrnitvi njegove kandidature za sporno delovno mesto.
Pravni okvir
2 Člen 4 Kadrovskih predpisov za uradnike Evropskih skupnosti (v nadaljevanju: Kadrovski predpisi) določa:
„Imenovanje ali napredovanje je možno samo zaradi zapolnitve prostega delovnega mesta, kakor predvidevajo ti kadrovski predpisi.
Uslužbenci institucije se obvestijo o prostih delovnih mestih v tej instituciji, ko organ za imenovanja [OPI] odloči, da je treba prosto delovno mesto zapolniti.
Če prostega delovnega mesta ni mogoče zasesti s premestitvijo, imenovanjem na delovno mesto v skladu s členom 45a ali napredovanjem, se o tem obvesti zaposlene v drugih institucijah in/ali izvede notranji natečaj.“
3 Člen 7(1), prvi pododstavek, Kadrovskih predpisov določa:
„[OPI], ki ravna izključno v interesu službe in ne glede na nacionalnost, razporedi vsakega uradnika z imenovanjem ali premestitvijo na delovno mesto v njegovi funkcionalni skupini, ki ustreza njegovemu razredu.“
4 Člen 29(1) Kadrovskih predpisov določa:
„Pred zasedbo prostega delovnega mesta v instituciji [OPI] najprej preuči:
(a) ali je delovno mesto mogoče zasesti s:
(i) premestitvijo ali
(ii) imenovanjem v skladu s členom 45a ali
(iii) napredovanjem
znotraj institucije;
[…]
in nato uporabi natečajne postopke na podlagi bodisi kvalifikacij ali preizkusov ali na podlagi obojih. […]“
5 Člen 45(1) Kadrovskih predpisov določa:
„O napredovanju odloča [OPI] ob upoštevanju člena 6(2). Opravi se z imenovanjem uradnika v naslednji višji razred njegove funkcionalne skupine. Napredujejo lahko izključno uradniki, ki dopolnijo najmanj dve leti v svojem razredu, po preučitvi primerjalnih odlik uradnikov, upravičenih do napredovanja. Pri preučitvi primerjalnih odlik [OPI] upošteva predvsem poročila o uradnikih, uporabo jezikov pri izvrševanju nalog, razen jezikov, za katere so predložili dokazila o dobrem znanju v skladu s členom 28(f) in, kadar je to primerno, raven odgovornosti.“
Dejansko stanje
6 Generalni sekretariat Sveta je 15. marca 2006 v obvestilu zaposlenim št. 46/06 objavil razpis za prosto delovno mesto 60/06 za vodjo oddelka za španski jezik v GD A „Kadrovske zadeve in administracija“, Direkcija III „Prevajanje in proizvodnja dokumentov“ (kategorija A, razred 14, 13 ali 12) (v nadaljevanju: razpis za prosto delovno mesto).
7 V rubriki „Opis nalog“ v razpisu za prosto delovno mesto je bilo navedeno:
„ – v okviru usklajevanja vodij jezikovne službe prevzeti odgovornost za vodenje oddelka za španski jezik, tako z vidika človeških virov (prevajalci, tajniki in pomožno osebje) kot z vidika splošnega dela (priprava, prevajanje, pregledovanje in končna predložitev dokumentov, upoštevanje rokov in kakovosti);
– prispevati k opredelitvi in izvajanju smernic [generalnega sekretariata Sveta] na jezikovnem področju, zlasti kar zadeva španski jezik;
– zagotavljati individualne stike in redno organizirati sestanke celotnega oddelka ali z nekaterimi njegovimi člani;
– glede španskega jezika upravljati stike in zagotavljati sodelovanje s kolegi iz drugih institucij;
– upravljati strukturne spremembe, sprejete v okviru reorganizacije [Direkcije III ,Prevajanje in proizvodnja dokumentov‘ v GD A ,Kadrovske zadeve in administracija‘] zaradi zadnje širitve.“
8 V rubriki „Potrebne kvalifikacije“ je bilo navedeno:
„ – biti uradnik Sveta;
– pripadati kategoriji A*, razred 14, 13 ali 12;
– imeti vodstvene sposobnosti in potreben občutek odgovornosti za vodenje jezikovnega oddelka;
– biti sposoben upravljati organizacijske spremembe;
– dobro poznati dejavnost generalnega sekretariata in njegove postopke; poznati prevajalske in organizacijske tehnike ter metode dela generalnega sekretariata Sveta;
– imeti usklajevalne in organizacijske sposobnosti ter biti vešč v človeških odnosih in komuniciranju (timsko delo, reševanje sporov, prilagodljivost, motiviranje zaposlenih …);
– obvladati španski jezik ter znati angleški in/ali francoski jezik, tako da lahko piše v enem od teh dveh jezikov.“
9 Tožeča stranka, ki je 22. decembra 1994 napredovala v razred LA 3 (ki je 1. maja 2006 postal AD 14) in bila kot jezikovni svetovalec razporejena v oddelek za španski jezik, je vložila kandidaturo za sporno delovno mesto.
10 Izbirna komisija je po tem, ko je opravila razgovore s štirimi kandidati, med katerimi sta bila g. G. in tožeča stranka, v poročilu z dne 30. maja 2006 menila, da je g. G. edini kandidat, ki izpolnjuje zahtevane pogoje za sporno delovno mesto in je zato priporočila izbiro njegove kandidature.
11 Tožeča stranka je bila z obvestilom z dne 7. junija 2006 obveščena, da njena kandidatura ni bila izbrana. V tem obvestilu je navedeno, da je bila izbrana „druga kandidatura, ki popolneje ustreza potrebam [spornega delovnega mesta]“.
12 Uslužbenci generalnega sekretariata Sveta so bili 9. junija 2006 obveščeni o odločbi OPI, da se s 1. julijem 2006 g. G. imenuje na sporno delovno mesto.
13 Tožeča stranka je 6. septembra 2006 na podlagi člena 90(2) Kadrovskih predpisov vložila pritožbo zoper odločbo o imenovanju g. G. in odločbo o zavrnitvi njene kandidature.
14 OPI je z odločbo z dne 8. januarja 2007, ki je bila tožeči stranki v vednost poslana po telefaksu z dne 11. januarja 2007, zavrnil pritožbo.
Postopek in predlogi strank
15 Sodišče za uslužbence je na podlagi ukrepov procesnega vodstva v skladu s členom 55(2)(d) Poslovnika Sodišča za uslužbence Svet pozvalo, naj predloži celoten izvod razpisa za prosto delovno mesto in izvod notranjih navodil, ki so se uporabljala pri postopku izbire kandidatov.
16 Z dopisom, ki je v sodno tajništvo Sodišča za uslužbence prispel 30. aprila 2008 po telefaksu (izvirnik je prispel 8. maja istega leta), je Svet predložil:
– celoten izvod razpisa za prosto delovno mesto;
– izvod obvestila zaposlenim generalnega sekretariata Sveta št. 113/04 z dne 16. julija 2004 v zvezi z odločbo št. 111/2004 namestnika generalnega sekretarja, ki se je nanašala na uporabo člena 7(4) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom in je vsebovala organigram vodstvenih položajev generalnega sekretariata Sveta ter seznam uradnikov na teh položajih na dan 30. aprila 2004;
– izvod obvestila uradnikom iz kategorije A* z dne 17. junija 2005 v zvezi s postopkom glede zapolnitve mest vodij oddelka;
– izvod obvestila zaposlenim generalnega sekretariata Sveta št. 188/04 z dne 9. novembra 2004 v zvezi s postopkom izbire vodij oddelka.
17 Svet je v dopisu v odgovor na ukrepe procesnega vodstva pojasnil, da je nameraval določiti nov postopek za zapolnitev mest vodij oddelka. Navedel je, da bi ta postopek za izbiro vodij oddelka sledil ustaljeni praksi za zapolnjevanje direktorskih mest, z nekaterimi prilagoditvami. Svet je dodal, da naj bi se, dokler ta postopek ne bo formaliziran, smiselno uporabljal postopek, določen za zapolnitev direktorskih mest. Tako naj bi pri zapolnjevanju mest vodij oddelka OPI pomagala izbirna komisija, ki jo sestavljajo predsednik (generalni direktor oziroma direktor službe „prosilke“), dva člana, ki ju imenuje OPI, in član, ki ga imenuje odbor uslužbencev.
18 Sodišče za uslužbence je na obravnavi Svet pozvalo, naj predloži spis o kandidaturi g. G. in vse dokumente, ki jih je izbirna komisija izdelala v zvezi s presojo kvalifikacij, ki so se od kandidatov zahtevale v razpisu za prosto delovno mesto, vključno s primerjalno preglednico odlik kandidatov, ki so sodelovali pri izbiti, če obstaja.
19 Svet je z dopisom, ki je v sodno tajništvo Sodišča za uslužbence prispel 17. junija 2008 po telefaksu (izvirnik je prispel 20. junija istega leta), izpolnil zahtevo Sodišča za uslužbence. Tožeča stranka je z dopisom, ki je v sodno tajništvo Sodišča za uslužbence prispel 7. julija 2008 po telefaksu (izvirnik je prispel 12. julija istega leta), predložila svoja stališča o dokumentih, ki jih je predložil Svet.
20 Sodišče za uslužbence je s sklepom z dne 12. julija 2008 končalo ustni postopek in začelo posvetovanje o tej zadevi.
21 Tožeča stranka predlaga Sodišču za uslužbence, naj:
– razveljavi odločbi OPI o zavrnitvi njene kandidature in imenovanju g. G. na sporno delovno mesto;
– Svetu naloži plačilo stroškov.
22 Svet predlaga Sodišču za uslužbence, naj:
– tožbo zavrne;
– vsaki stranki naložilo plačilo lastnih stroškov.
Pravo
23 Tožeča stranka v podporo svoji tožbi navaja tri tožbene razloge, ki se nanašajo na očitno napako pri presoji, kršitev razpisa za prosto delovno mesto in kršitev člena 45 Kadrovskih predpisov.
24 Treba je preučiti vse tožbene razloge, ki jih uveljavlja tožeča stranka, ker temeljijo na enakih trditvah.
Trditve strank
25 Tožeča stranka najprej opozarja, da je bila med kvalifikacijami, ki so se od kandidatov zahtevale v razpisu za prosto delovno mesto, zahteva po dobrem poznavanju dejavnosti generalnega sekretariata Sveta, njegovih postopkov in metod dela ter po poznavanju prevajalskih in organizacijskih tehnik.
26 Po navedbah tožeče stranke je g. G., potem ko je diplomiral iz prava in evropskega prava, začel svojo poklicno pot v službi za varstvo potrošnikov pri Komisiji Evropskih skupnosti, potem je bil zaporedoma razporejen v „GD E6 (Balkan)“, v „GD H1 (Azil)“ generalnega sekretariata Sveta in nazadnje v oddelek „Upravna posodobitev, spremljanje revizij, enake možnosti“ službe, pristojne za splošna upravna vprašanja. Zato naj g. G. ne bi imel „nikakršne strokovne izobrazbe in izkušenj s področja prevajanja in natančneje s področja posebnih prevajalskih tehnik ter novih metod dela pri prevajanju [generalnega sekretariata Sveta] (Trados in Euramis)“.
27 Tožeča stranka v repliki trdi, da nalog prevajanja in nadzora kakovosti sicer res ne opravljajo vodje oddelka Direkcije III „Prevajanje in proizvodnja dokumentov“ v GD A „Kadrovske zadeve in administracija“, ampak prevajalci in pregledovalec kakovosti, da pa mora oseba, ki bo glede na pogoje iz razpisa za prosto delovno mesto imenovana na sporno delovno mesto, kljub temu prevzeti odgovornost za vodenje oddelka za španski jezik tako z vidika človeških virov kot z vidika splošnega dela (priprava, prevajanje, pregledovanje in končna predložitev dokumentov, upoštevanje rokov in kakovosti). Tožeča stranka se sprašuje, ali je vodja oddelka sposoben prevzeti kakršno koli odgovornost v celotnem postopku prevajanja, če nima določenega in izkazanega znanja o prevajalskih tehnikah. Vodja oddelka bi moral zlasti biti sposoben preveriti delo pregledovalca kakovosti in prevajalcev, da bi lahko upravljal človeške vire in splošno delo.
28 Čeprav je Svet navedel štiri leta delovne dobe g. G. v upravnem vodenju, ni bil sposoben dokazati, da je ta kandidat seznanjen s prevajalskimi tehnikami. Tudi če ima g. G. določeno znanje na področju prevajanja, tega znanja o prevajalskih tehnikah nikakor ni mogoče primerjati z odličnim znanjem tožeče stranke, ki ga ta dokazuje že več let.
29 Tožeča stranka v svojih stališčih, navedenih v točki 19 te sodbe, trdi, da je izbirna komisija ugotovila, da g. G. nima niti izobrazbe niti praktičnih izkušenj kot jezikoslovec in da bi bil njegov pristop lahko tehnokratski. V zvezi s tem se tožeča stranka opira na ocenjevalno tabelo izbirne komisije, v kateri je pod naslovom „Vidiki, povezani z delovnim mestom“ navedeno, da g. G. „nima niti praktičnih izkušenj niti izobrazbe kot jezikoslovec“, pod naslovom „Vidiki, povezani z upravljanjem in timskim delom“ pa je navedeno, da bi bil g. G. „pri svojem pristopu lahko tehnokratski“.
30 Tožeča stranka poleg tega očita izbirni komisiji in OPI, da nista upoštevala zadnjih treh ocenjevalnih poročil kandidatov. Po njenem mnenju njena ocenjevalna poročila zadostno dokazujejo, da ima vse potrebne kvalifikacije, vključno z vodstvenimi sposobnostmi in občutkom odgovornosti za vodenje jezikovne ekipe ter usklajevalnimi in organizacijskimi sposobnostmi.
31 Nazadnje tožeča stranka – prav tako v stališčih, navedenih v točki 19 te sodbe – meni tudi, da je izbirna komisija storila očitno napako pri presoji, ko je kot negativno točko pri njeni kandidaturi upoštevala neprepričljivo znanje angleškega jezika, kot pozitivne točke pa ni upoštevala njenega odličnega znanja francoskega jezika. V zvezi s tem tožeča stranka opozarja, da je bilo v kvalifikacijah, ki so se zahtevale v razpisu za prosto delovno mesto, določeno samo zelo dobro znanje španskega jezika in znanje angleškega in/ali francoskega jezika, ki omogoča pisanje v enem od teh dveh jezikov.
32 Svet najprej odgovarja, da g. G. izpolnjuje vse pogoje, zahtevane v razpisu za prosto delovno mesto, in da zato OPI z odločitvijo o njegovem imenovanju na sporno delovno mesto ni očitno napačno uporabil svoje diskrecijske pravice.
33 Poleg tega Svet poudarja, da je treba pogoje, zahtevane v razpisu za prosto delovno mesto, razumeti z vidika nalog, ki jih je treba izpolniti, kot so opisane v razpisu za prosto delovno mesto. V razpisu za prosto delovno mesto je delo vodje oddelka opredeljeno kot vodenje oddelka za španski jezik Direkcije III „Prevajanje in proizvodnja dokumentov“ v GD A „Kadrovske zadeve in administracija“, in ne kot opravljanje nalog prevajalca in nadzorovanje prevodov članov oddelka.
34 Kar zadeva zlasti poznavanje prevajalskih tehnik, zahtevano v razpisu za prosto delovno mesto, Svet trdi, da iz tega pogoja jasno izhaja, da se ne zahtevajo strokovne izkušnje s področja prevajanja, ampak samo poznavanje prevajalskih tehnik. V zvezi s tem Svet poudarja, da se zdi, da tožeča stranka zamenjuje poznavanje področja prevajanja in izkušnje na tem področju.
35 Svet še navaja, da se je g. G. v okviru svojih prejšnjih funkcij seznanil s posebnimi tehnikami prevajanja in metodami dela na tem področju, zlasti kar zadeva metode, ki omogočajo izboljšanje splošnega dela. Nasprotno pa tožeča stranka ni predložila nobenega dokaza v podporo svoji trditvi, da je izpolnjevala vse pogoje iz razpisa za prosto delovno mesto, medtem ko je izbirna komisija menila, da je bil g. G. edini, ki je izpolnjeval navedene pogoje.
36 Nazadnje Svet trdi, da je tožbeni razlog, ki se nanaša na kršitev člena 45 Kadrovskih predpisov, nedopusten, ker tožeča stranka ni pojasnila, kako naj bi OPI kršil to določbo.
37 V zvezi s tem Svet podredno trdi, da se člen 45 Kadrovskih predpisov nanaša na odločitve o napredovanju. V obravnavanem primeru pa naj bi bilo sporno delovno mesto zapolnjeno v skladu s členi 4, 7(1) in 29(1) Kadrovskih predpisov, ker sta tako tožeča stranka kot g. G. spadala v razred, ki je bil v razponu razredov, določenem v razpisu za prosto delovno mesto (razredi od 12 do 14).
38 Po mnenju Sveta iz tega izhaja, da je trditve tožeče stranke v zvezi s tem mogoče razumeti samo tako, da se nanašajo na primerjalno preučitev kandidatur za sporno delovno mesto. Tako preučitev pa je opravila izbirna komisija. Zato trditev v zvezi z neupoštevanjem pogojev iz člena 45 Kadrovskih predpisov v povezavi s členom 29(1) Kadrovskih predpisov ni utemeljena.
39 Svet v dupliki pojasnjuje, da je poznavanje prevajalskih tehnik samo eden od pogojev, zahtevanih v razpisu za prosto delovno mesto. Vloga vodje oddelka je vodenje oddelka. V zvezi s tem in v nasprotju s trditvami tožeče stranke je g. G. izpolnjeval pogoje iz razpisa za prosto delovno mesto.
Presoja Sodišča za uslužbence
40 Tožeča stranka trdi, da g. G., ki je bil izbran za sporno delovno mesto, ne izpolnjuje vseh kvalifikacij, zahtevanih v razpisu za prosto delovno mesto. G. G. naj ne bi imel niti izobrazbe niti poklicnih izkušenj s področja prevajanja in natančneje s področja prevajalskih tehnik. Tožeča stranka je na obravnavi pojasnila, da je bila nepravilna tudi odločba o zavrnitvi njene kandidature, ker se je štelo, da sama ne izpolnjuje pogojev, zahtevanih v razpisu za prosto delovno mesto. Spor se torej nanaša na presojo kvalifikacij tožeče stranke in g. G., ob upoštevanju razlage pogojev, zahtevanih v razpisu za prosto delovno mesto.
41 V skladu z ustaljeno sodno prakso uresničevanje široke diskrecijske pravice, ki jo ima OPI na področju imenovanja, predpostavlja, da ta skrbno in nepristransko preuči kandidature ter vestno upošteva zahteve, navedene v razpisu za prosto delovno mesto, tako da mora izločiti vsakega kandidata, ki ne izpolnjuje teh zahtev. Razpis za prosto delovno mesto je namreč pravni okvir, ki ga OPI določi samemu sebi in ga mora natančno upoštevati (sodbi Sodišča z dne 28. februarja 1989 v združenih zadevah van der Stijl in Cullington proti Komisiji, 341/85, 251/86, 258/86, 259/86, 262/86, 266/86, 222/87 in 232/87, Recueil, str. 511, točka 51, in z dne 18. marca 1993 v zadevi Parlament proti Frederiksen, C‑35/92 P, Recueil, str. I‑991, točki 15 in 16, in sodbe Sodišča prve stopnje z dne 12. maja 1998 v zadevi Wenk proti Komisiji, T‑159/96, RecFP, str. I‑A‑193 in II‑593, točka 63; z dne 3. februarja 2005 v zadevi Mancini proti Komisiji, T‑137/03, ZOdl. JU, str. I‑A‑7 in II‑27, točka 85; z dne 4. maja 2005 v zadevi Sena proti EASA, T‑30/04, ZOdl. JU, str. I‑A‑113 in II‑519, točka 80; z dne 5. julija 2005 v zadevi Wunenburger proti Komisiji, T‑370/03, ZOdl. JU, str. I‑A‑189 in II‑853, točka 51, in z dne 4. julija 2006 v zadevi Tzirani proti Komisiji, T‑45/04, ZOdl. JU, str. I‑A‑2‑145 in II‑A‑2‑681, točka 46).
42 Da bi Sodišče za uslužbence preverilo, ali OPI ni prestopil meja pravnega okvira, mora najprej preučiti, kakšni pogoji so se zahtevali v razpisu za prosto delovno mesto, in nato preveriti, ali je kandidat, ki ga je OPI izbral za zapolnitev prostega delovnega mesta, dejansko izpolnjeval te pogoje (sodba Sodišča prve stopnje z dne 19. marca 1997 v zadevi Giannini proti Komisiji, T‑21/96, RecFP, str. I‑A‑69 in II‑211, točka 20, ter zgoraj navedeni sodbi Wenk proti Komisiji, točka 64, in Tzirani proti Komisiji, točka 48). Nazadnje mora Sodišče za uslužbence preučiti, ali OPI glede sposobnosti tožeče stranke ni storil očitne napake pri presoji, ko je dal prednost drugemu kandidatu (zgoraj navedeni sodbi Wenk proti Komisiji, točka 72, in Mancini proti Komisiji, točka 92).
43 Taka preučitev mora biti omejena na vprašanje, ali je uprava glede na razmisleke, ki so jo lahko pripeljali do njene presoje, ostala v okviru razumnih meja in svojega pooblastila ni uporabila očitno napačno. Sodišče za uslužbence torej presoje kvalifikacij kandidatov OPI ne more nadomestiti s svojo presojo (zgoraj navedena sodba Wenk proti Komisiji, točka 64, sodbe Sodišča prve stopnje z dne 19. septembra 2001 v zadevi E proti Komisiji, T‑152/00, RecFP, str. I‑A‑179 in II‑813, točka 29; z dne 14. oktobra 2003 v zadevi Wieme proti Komisiji, T‑174/02, RecFP, str. I‑A‑241 in II‑1165, točka 38, in z dne 11. novembra 2003 v zadevi Faita proti EESO, T‑248/02, RecFP, str. I‑A‑281 in II‑1365, točka 71, ter zgoraj navedena sodba Tzirani proti Komisiji, točka 49).
44 Glede na zgoraj navedena načela je treba, prvič, ugotoviti, katerih kvalifikacij, zahtevanih v razpisu za prosto delovno mesto, g. G. po mnenju tožeče stranke ni izpolnjeval.
45 V razpisu za prosto delovno mesto je bilo pod naslovom „Opis nalog“ pet alinej, ki so povzete v točki 7 te sodbe. Nato so bile v razpisu za prosto delovno mesto pod naslovom „Potrebne kvalifikacije“ v sedmih alineah navedene zahteve, ki so povzete v točki 8 te sodbe. V prvih dveh od teh sedmih alinej, ki sta bili splošni, se je od kandidatov zahtevalo, da so uradniki Sveta in da pripadajo kategoriji A*, razred 14, 13 ali 12. Zadnja alinea se je nanašala na jezikovno znanje. V tretji, četrti in šesti alinei so se zahtevale zlasti vodstvene, usklajevalne in organizacijske sposobnosti. Nazadnje se je v peti alinei od kandidatov zahtevalo „dobro poznavanje dejavnosti generalnega sekretariata in njegovih postopkov“ in poznavanje „prevajalskih in organizacijskih tehnik ter metod dela generalnega sekretariata Sveta“.
46 Ker tožeča stranka izpodbija, da g. G. pozna področje prevajanja, je treba ugotoviti, da se ta spor nanaša na zahtevo v zvezi s prevajalskimi tehnikami, določeno v peti alinei sklopa „Potrebne kvalifikacije“ iz razpisa za prosto delovno mesto. Poleg tega se tožeča stranka v svojih pisanjih sama sklicuje zlasti na ta pogoj iz razpisa za prosto delovno mesto.
47 Drugič, poudariti je treba, da tožeča stranka ne trdi, da bi vodja oddelka za španski jezik moral opravljati naloge prevajanja ali nadzora kakovosti prevodov. Trdi pa, da bi vodja navedenega oddelka za prevzem vodstvenih funkcij in odgovornosti za organizacijo moral imeti določeno znanje o prevajalskih tehnikah.
48 V zvezi s tem je treba ugotoviti, da iz samega besedila razpisa za prosto delovno mesto izhaja, da ne zadostuje, da imajo kandidati znanje s področja vodenja in organizacije ter delovanja generalnega sekretariata. Kandidati so prav tako morali imeti posebna znanja v zvezi s prevajanjem, ker se je zahtevalo poznavanje prevajalskih tehnik.
49 Tretjič, določiti je torej treba pomen in obseg zahteve po poznavanju prevajalskih tehnik.
50 Kot poudarja Svet, zahtevanih kvalifikacij ni mogoče razlagati neodvisno od opisa nalog (glej v tem smislu zgoraj navedeno sodbo Tzirani proti Komisiji, točka 53). V teh nalogah, ki so navedene v točki 7 te sodbe, pa je poudarjena vodstvena in organizacijska vloga osebe na spornem delovnem mestu. Zato je treba zahtevo po poznavanju prevajalskih tehnik razumeti z vidika te posebne vloge osebe na spornem delovnem mestu.
51 V zvezi s tem je treba navesti, da pogoja poznavanja prevajalskih tehnik – ker naloge, ki spadajo pod sporno delovno mesto, ne vključujejo neposredno nalog prevajanja ali nadzora kakovosti prevodov, ampak vključujejo predvsem vodenje in organizacijo – ni mogoče razumeti tako, kot da zahteva enake kvalifikacije, kot se zahtevajo za delovno mesto prevajalca ali pregledovalca prevodov. Poleg tega je treba navesti, da v razpisu za prosto delovno mesto kot pogoj niso določene izobrazba ali izkušnje s področja prevajanja.
52 To razumevanje vloge vodje oddelka potrjujejo dokumenti, ki jih je predložil Svet in v katerih je opisana nova struktura Direkcije III „Prevajanje in proizvodnja dokumentov“ v GD A „Kadrovske zadeve in administracija“, katerega del je jezikovna služba in s tem oddelek za španski jezik. Zlasti iz dokumenta „Upravna posodobitev [generalnega sekretariata Sveta], poročilo o optimalni strukturi za GD A ?,Kadrovske zadeve in administracija‘, Direkcija III ,Prevajanje in proizvodnja dokumentov’?, nova upravna struktura“ v različici z dne 8. julija 2004 izhaja, da je vodja oddelka „podrejen vodjem jezikovne službe“ in da mora „prevzeti odgovornost za vodenje oddelka in splošno delo“. Iz tega dokumenta tudi izhaja, da bo v vsakem jezikovnem oddelku oseba, pristojna za kakovost proizvoda, prevzela odgovornost za kakovost dokumentov v celoti.
53 Tako je očitno, da je bil eden od ciljev reorganizacije Direkcije III „Prevajanje in proizvodnja dokumentov“ v GD A „Kadrovske zadeve in administracija“ podeliti vodji oddelka vodstveno vlogo, medtem ko bi v oddelku oseba, pristojna za kakovost proizvoda, prevzela odgovornost za kakovost dokumentov v celoti in zlasti za njihov prevod.
54 Iz te analize nalog vodje oddelka izhaja, da OPI ni prekoračil svoje diskrecijske pravice, kar zadeva razlago pogoja poznavanja prevajalskih tehnik, zahtevanega v razpisu za prosto delovno mesto.
55 Dalje je treba preveriti, ali je g. G. izpolnjeval ta pogoj.
56 Iz dokumentov, ki jih je Svet predložil na zahtevo Sodišča za uslužbence, izhaja, da je Svet 7. aprila 2006 imenoval izbirno komisijo, ki jo je sestavljalo šest oseb. Izbirna komisija se je odločila, da bo za svojo presojo med razgovori s kandidati uporabila ocenjevalno tabelo. Ta tabela je vključevala tri sklope z najvišjim številom točk za vsakega od njih, to je 30 točk za sklop „Osebni vidiki“, 30 točk za sklop „Vidiki, povezani z delovnim mestom“ in 40 točk za sklop „Vidiki, povezani z upravljanjem in timskim delom“. Izbirna komisija je tudi odločila, da se lahko za zapolnitev spornega delovnega mesta priporočijo samo kandidati, ki so dosegli vsaj 50 od 100 točk.
57 Izbirna komisija je opravila razgovore s štirimi kandidati, med katerimi sta bila tožeča stranka in g. G. Po teh razgovorih je bila za vsakega kandidata izdelana prečiščena različica ocenjevalne tabele, ki je izražala mnenja vseh članov izbirne komisije. V tej različici je navedeno tudi število točk, dodeljeno vsakemu kandidatu pri vsakem od treh sklopov tabele, in skupno število doseženih točk. Iz teh ocenjevalnih tabel izhaja, da je g. G. dobil skupaj 70 točk, ki so bile razdeljene tako: 24 točk za sklop „Osebni vidiki“, 18 točk za sklop „Vidiki, povezani z delovnim mestom“ in 28 točk za sklop „Vidiki, povezani z upravljanjem in timskim delom“.
58 V sklopu „Vidiki, povezani z delovnim mestom“ ocenjevalne tabele g. G. so navedene te pozitivne točke: „Zelo dobro pozna delovanje [generalnega sekretariata Sveta] (tako z vidika političnih kot upravnih vprašanj). – Sodeloval je pri izdelavi predloga za reorganizacijo [Direkcije III ,Prevajanje in proizvodnja dokumentov‘ v GD A ,Kadrovske zadeve in administracija‘]. – Dejavno je sodeloval v [think-tank] o optimalni strukturi jezikovne službe.“ Negativna točka v navedenem sklopu je: „nima niti praktičnih izkušenj niti izobrazbe kot jezikoslovec“.
59 Iz dokumentov, ki jih je predložil Svet, zlasti iz prošnje za spremembo delovnega mesta in življenjepisa g. G., tudi izhaja, da je ta dejavno sodeloval pri reformi Direkcije III „Prevajanje in proizvodnja dokumentov“ v GD A „Kadrovske zadeve in administracija“, v katero spadajo jezikovni oddelki, in da je bil več let „pristojen za projekte upravne posodobitve, zlasti za projekte v zvezi z opisom delovnih mest, organigramom (vključno z uvedbo pojma vodja oddelka v ?generalni sekretariat Sveta?), finančno organizacijo, upravno dekoncentracijo, reformo GD A [,Kadrovske zadeve in administracija‘, Direkcija III ,Prevajanje in proizvodnja dokumentov‘] in dobrimi upravnimi praksami.
60 Svet v odgovoru na tožbo poleg tega navaja, in tožeča stranka tega ne izpodbija, da je bil g. G. od razmestitve januarja 2002 v oddelek „Upravna posodobitev, spremljanje revizij, enake možnosti“ službe, pristojne za splošna upravna vprašanja, zadolžen za projekt št. 11 v zvezi z akcijskim načrtom za upravno posodobitev (ANUP), ki se je nanašal na reformo GD A „Kadrovske zadeve in administracija“. Po navedbah Sveta „je bil ta projekt razdeljen na [pet] podprojektov, ki so se nanašali na centralno koordinacijo, jezikovne službe in službe tajništva, dokumentarno in terminološko podporo, ustrezno organizacijo funkcije tajništva in pomoči v oddelku ter tehnične službe proizvodnje“. Svet dodaja, da je bil g. G. zaradi svoje vloge vodje projekta član „Skupine za razmislek [Direkcije III ,Prevajanje in proizvodnja dokumentov‘ v GD A ,Kadrovske zadeve in administracija‘] o akcijskem načrtu [za] upravno posodobitev [generalnega sekretariata Sveta]“, ki je med letoma 2002 in 2004 za vodstvo GD A „Kadrovske zadeve in administracija“, Direkcija III „Prevajanje in proizvodnja dokumentov“ in za generalnega direktorja, pristojnega za upravno posodobitev, pripravila poročila o dokumentarni podpori za prevajanje in terminologijo, ukrepih za zagotavljanje kakovosti, nalogah prevajanja in pregledovanja, izmenjavi bistvenih informacij ter uporabi računalnikov in ustrezne programske opreme s strani prevajalcev.
61 V teh okoliščinah in ob upoštevanju razlage zahteve po poznavanju prevajalskih tehnik tožeča stranka ne more trditi, da OPI ni dovolj stroko sledil pogojem, zahtevanim v razpisu za prosto delovno mesto, ko je menil, da jih g. G. izpolnjuje. Dodati je treba, da glede na razlago pogoja poznavanja prevajalskih tehnik trditev tožeče stranke, da je v ocenjevalni tabeli g. G. pod sklopom „Vidiki, povezani z delovnim mestom“ navedena negativna točka „nima niti praktičnih izkušenj niti izobrazbe kot jezikoslovec“, ni upoštevna, ker te izkušnje ali izobrazba niso bile pogoj, zahtevan v razpisu za prosto delovno mesto.
62 Nazadnje je treba preveriti, ali je OPI s tem, ko je zavrnil kandidaturo tožeče stranke, storil očitno napako pri presoji.
63 V zvezi s tem je treba ugotoviti, da je OPI v odločbi o zavrnitvi kandidature tožeče stranke to obvestil, da je izbral drugo kandidaturo, ki „popolneje ustreza“ potrebam spornega delovnega mesta.
64 Predstavnica Sveta je na obravnavi pojasnila, da je po mnenju OPI tožeča stranka manj ustrezala potrebam spornega delovnega mesta kot g. G.
65 Kot je bilo navedeno že v točki 56 te sodbe, je izbirna komisija odločila, da se lahko za sporno delovno mesto priporočijo samo kandidati, ki bodo v ocenjevalni tabeli dosegli vsaj 50 od 100 točk. Poleg tega je treba ugotoviti, da izbirna komisija zaradi neizpolnjevanja enega od pogojev, zahtevanih v razpisu za prosto delovno mesto, ni zavrnila nobene od kandidatur, ki so jih vložili štirje kandidati, povabljeni na razgovore, in da so razgovori potekali, preden je izbirna komisija primerjalno preučila kandidature.
66 Poudariti je torej treba, da kandidatura tožeče stranke ni bila zavrnjena zaradi tega, ker ne bi izpolnjevala ene od kvalifikacij, zahtevanih v razpisu za prosto delovno mesto, ampak na podlagi primerjalne preučitve odlik kandidatov. Dejstvo, da ima uradnik očitne in priznane odlike, pri primerjalni preučitvi odlik kandidatov ne izključuje, da imajo drugi uradniki večje odlike (zgoraj navedena sodba Wunenburger proti Komisiji, točka 74, in sodba Sodišča za uslužbence z dne 22. oktobra 2008 v zadevi Tzirani proti Komisiji, F‑46/07, še neobjavljena v ZOdl., točka 119).
67 Za namene tega spora je torej treba preučiti, ali je OPI pri primerjavi odlik g. G. in tožeče stranke storil očitno napako pri presoji.
68 V zvezi s tem je treba ugotoviti, da trditve tožeče stranke temeljijo predvsem na predpostavki, da je uporabljena njena razlaga pogoja poznavanja prevajalskih tehnik. Ker je to razlago treba zavrniti, kot je navedeno v točkah od 49 do 54 te sodbe, tožeča stranka ne more trditi, da je OPI storil očitno napako pri presoji.
69 Prvič, ugotoviti je namreč treba, da je izbirna komisija g. G. in tožeči stranki dodelila zelo različne ocene. Kot je bilo navedeno že v točki 57 te sodbe, je g. G. dobil skupaj 70 točk, ki so bile razdeljene tako: 24 točk za sklop „Osebni vidiki“, 18 točk za sklop „Vidiki, povezani z delovnim mestom“ in 28 točk za sklop „Vidiki, povezani z upravljanjem in timskim delom“. Tožeča stranka pa je dobila skupaj samo 42 točk, in sicer 10 točk za sklop „Osebni vidiki“, 20 točk za sklop „Vidiki, povezani z delovnim mestom“ in 12 točk za sklop „Vidiki, povezani z upravljanjem in timskim delom“.
70 Drugič, ugotoviti je treba, da ob upoštevanju razlage, ki jo je treba uporabiti za pogoj poznavanja prevajalskih tehnik, zahtevan v razpisu za prosto delovno mesto, trditve tožeče stranke ne izpodbijajo strukture ocenjevalne tabele, ki jo je uporabila izbirna komisija, zlasti kar zadeva težo, dodeljeno pogoju iz razpisa za prosto delovno mesto v zvezi z vodstvenimi sposobnostmi.
71 Tretjič, tožeča stranka ni dokazala, da je popolneje izpolnjevala pogoje iz razpisa za prosto delovno mesto kot g. G., kakor jih je treba razumeti, zlasti kar zadeva pogoj poznavanja prevajalskih tehnik.
72 Iz tega sledi, da OPI ni storil očitne napake pri presoji, ko je menil, da kandidatura g. G. bolje ustreza zahtevam spornega delovnega mesta kot kandidatura tožeče stranke.
73 Te ugotovitve ni mogoče ovreči z očitkom, da izbirna komisija v nasprotju s členom 45 Kadrovskih predpisov pri svojem delu ni upoštevala zadnjih treh ocenjevalnih poročil. Svet v odgovoru na tožbo najprej trdi, da so zadnja tri ocenjevalna poročila bila upoštevana. Res je, da tožeča stranka v svojih stališčih, navedenih v točki 19 te sodbe, ugotavlja, da v dokumentih, ki jih je Svet predložil Sodišču za uslužbence, preučitev navedenih poročil ni omenjena. Vendar samo iz tega, da v ocenjevalnih tabelah kandidatov navedena ocenjevalna poročila niso bila omenjena, ni mogoče sklepati, da izbirna komisija ni preučila teh poročil (glej v tem smislu sodbo Sodišča za uslužbence z dne 25. septembra 2008 v zadevi Strack proti Komisiji, F‑44/05, še neobjavljena v ZOdl., točka 165). Poleg tega je treba ugotoviti, da tudi če bi bile v ocenjevalnih poročilih tožeče stranke navedene njene vodstvene in organizacijske sposobnosti, ta ni dokazala, da so navedena poročila dokazovala, da je OPI storil očitno napako pri presoji, ko je menil, da kandidatura g. G. popolneje ustreza potrebam spornega delovnega mesta kot njena. V zvezi s tem je namreč treba upoštevati pomembno razliko, ki jo je pri primerjalni preučitvi odlik tožeče stranke in g. G. poudarila izbirna komisija.
74 Nazadnje, tudi če je izbirna komisija ravnala nepravilno, ko se je oprla na svojo presojo glede znanja angleškega jezika tožeče stranke, to ne more zadostovati za dokaz, da je OPI storil očitno napako pri presoji. Tudi v zvezi s tem je namreč treba upoštevati pomembno razliko, ki jo je pri primerjalni preučitvi odlik tožeče stranke in g. G. poudarila izbirna komisija. Poleg tega je treba ugotoviti, da je tožeča stranka v svojem življenjepisu navedla ne samo znanje francoskega jezika, ampak tudi angleškega jezika, ki ga je opredelila kot odlično. Kar zadeva še raven znanja francoskega jezika tožeče stranke, je treba navesti, da dejstvo, da ga izbirna komisija v ocenjevalni lestvici ni omenila niti kot pozitivni niti kot negativni vidik, prav tako ne dokazuje očitne napake pri presoji.
75 Iz vsega navedenega izhaja, da je treba tožbene razloge, ki se nanašajo na očitno napako pri presoji, kršitev razpisa za prosto delovno mesto in kršitev člena 45 Kadrovskih predpisov zavrniti, ne da bi bilo treba odločati o ugovoru nedopustnosti, ki ga Svet uveljavlja v zvezi s tožbenim razlogom, ki se nanaša na kršitev člena 45 Kadrovskih predpisov. Zato je treba tožbo zavrniti v celoti.
Stroški
76 Na podlagi člena 122 Poslovnika Sodišča za uslužbence se določbe osmega poglavja drugega naslova navedenega poslovnika o stroških uporabljajo samo za zadeve, vložene pri Sodišču za uslužbence po datumu začetka veljavnosti tega poslovnika, to je po 1. novembru 2007. Upoštevne določbe Poslovnika Sodišča prve stopnje Evropskih skupnosti na tem področju se še naprej smiselno uporabljajo za zadeve, ki so na Sodišču za uslužbence potekale pred zgoraj navedenim datumom.
77 V skladu s členom 87(2) Poslovnika Sodišča prve stopnje se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni. Na podlagi člena 88 istega poslovnika pa institucije v sporih med Skupnostmi in njihovimi uslužbenci nosijo svoje stroške, ki so jih priglasile. Ker tožeča stranka s tožbo ni uspela, je treba odločiti, da vsaka stranka nosi svoje stroške.
Iz teh razlogov je
SODIŠČE ZA USLUŽBENCE (tretji senat)
razsodilo:
1) Tožba se zavrne.
2) Vsaka stranka nosi svoje stroške.
Mahoney | Kanninen | Gervasoni |
Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 6. maja 2009.
Besedilo te odločbe in besedila odločb sodišč Skupnosti, ki so navedene v tej odločbi, a še niso bile objavljene v Zbirki odločb, so na voljo na spletni strani Sodišča: www.curia.europa.eu