SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE EVROPSKE UNIJE

(tretji senat)

z dne 23. oktobra 2013

Zadeva F‑124/12

Ulrik Solberg

proti

Evropskemu centru za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA)

„Javni uslužbenci – Nekdanji začasni uslužbenec – Nepodaljšanje pogodbe za določen čas – Obveznost obrazložitve – Obseg diskrecijske pravice“

Predmet:      Tožba, vložena na podlagi člena 270 PDEU, s katero U. Solberg predlaga razglasitev ničnosti odločbe organa, pooblaščenega za sklepanje pogodb o zaposlitvi (v nadaljevanju: OPSP), Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA ali v nadaljevanju: Center) z dne 12. januarja 2012 o nepodaljšanju njegove pogodbe začasnega uslužbenca.

Odločitev:      Tožba U. Solberga se zavrne. U. Solberg nosi svoje stroške in naloži se mu plačilo stroškov Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami.

Povzetek

1.      Pritožbe uradnikov – Akt ki posega v položaj – Pojem – Dopis, naslovljen na začasnega uslužbenca, ki ga opozarja na datum izteka njegove pogodbe – Izključitev – Odločitev o nepodaljšanju pogodbe – Vključitev

(Kadrovski predpisi, člen 90(2))

2.      Pravo Evropske unije – Načela – Načelo dobrega upravljanja – Obveznost obrazložitve odločbe, ki posega v položaj

Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 41)

3.      Uradniki – Začasni uslužbenci – Zaposlovanje – Podaljšanje pogodbe za določen čas – Diskrecijska pravica uprave – Dolžnost skrbnega ravnanja uprave – Upoštevanje interesov zadevnega uslužbenca

(Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev, člen 47)

1.      V smislu člena 90(2) Kadrovskih predpisov posegajo v položaj le akti ali ukrepi z zavezujočimi pravnimi učinki, ki lahko vplivajo na interese uradnika ali uslužbenca, ker pomembno spremenijo njegov pravni položaj. Poleg tega akt, ki ne vsebuje nobenega novega elementa v primerjavi s prejšnjim aktom, pomeni njegov potrditveni akt in zato ne more povzročiti začetka novega roka za vložitev tožbe.

Zlasti dopis, v katerem je uslužbenec samo opozorjen na določbe svoje pogodbe o datumu izteka te pogodbe in ki ne vsebuje nobenega novega elementa v primerjavi z navedenimi določbami, ni akt, ki posega v položaj.

Če pa se pogodba lahko podaljša, odločitev uprave, da se pogodba ne podaljša, pomeni akt, ki posega v položaj, ki je ločen od zadevne pogodbe in zoper katerega je mogoče vložiti pritožbo ali celo tožbo v rokih, določenih v Kadrovskih predpisih. Taka odločitev, ki se sprejme po ponovni preučitvi interesa službe in položaja zadevne osebe, namreč vsebuje nov element v primerjavi s prvotno pogodbo in je torej ni mogoče šteti zgolj za potrditev te pogodbe.

(Glej točke od 16 do 18.)

Napotitev na:

Sodišče: 14. september 2006, Komisija proti Fernández Gómez, C‑417/05 P, točka 46;

Sodišče prve stopnje: 25. oktober 1996, Lopes proti Sodišču, T‑26/96, točka 19; 15. oktober 2008, Potamianos proti Komisiji, T‑160/04, točka 21;

Sodišče za uslužbence: 15. september 2011, Bennett in drugi proti UUNT, F‑102/09, točke 56, 57 in 59 ter navedena sodna praksa; 23. oktober 2012, Possanzini proti Frontex, F‑61/11, točka 41.

2.      Med jamstvi, ki jih zagotavlja pravni red Unije v upravnih postopkih, je zlasti načelo dobrega upravljanja, ki je določeno v členu 41 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in katerega sestavina, določena v navedenem členu 41(2)(c), je „obveznost uprave, da svoje odločitve obrazloži“.

Poleg tega je obveznost obrazložitve odločb, ki posegajo v položaj, bistveno načelo prava Unije, od katerega so mogoča odstopanja zgolj iz nujnih razlogov.

(Glej točki 29 in 30.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 29. september 2005, Napoli Buzzanca proti Komisiji, T‑218/02, točka 57 in navedena sodna praksa; 8. september 2009, ETF proti Landgren, T‑404/06 P, točka 148 in navedena sodna praksa;

Splošno sodišče Evropske unije: 27. september 2012, Applied Microengineering proti Komisiji, T‑387/09, točka 76.

3.      Dolžnost skrbnosti obsega tudi to, da mora pristojni organ, kadar odloča o položaju uradnika ali uslužbenca, upoštevati vse dejavnike, ki lahko vplivajo na njegovo odločitev; pri tem mu ni treba upoštevati le interesa službe, temveč mora upoštevati tudi interes zadevnega uradnika ali uslužbenca.

Vsekakor upoštevanje osebnega interesa uslužbenca, katerega poklicne storitve so se štele za nezadovoljive, ne more pomeniti prepovedi pristojnemu organu, da ne podaljša njegove pogodbe za določen čas kljub nasprotovanju tega uslužbenca, če je to v interesu službe.

(Glej točki 43 in 45.)

Napotitev na:

Sodišče za uslužbence: 27. november 2008, Klug proti EMEA, F‑35/07, točka 79; 13. junij 2012, Macchia proti Komisiji, F‑63/11, točka 50, predmet pritožbe, o kateri odloča Splošno sodišče Evropske unije, zadeva T‑368/12 P; 11. julij 2012, AI proti Sodišču, F‑85/10, točki 167 in 168.