Language of document :

Pritožba, ki jo je Comune di Milano vložila 22. februarja 2019 zoper sodbo Splošnega sodišča (tretji razširjeni senat) z dne 13. decembra 2018 v zadevi T-167/13, Comune di Milano/Evropska komisija

(Zadeva C-160/19 P)

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Pritožnica: Comune di Milano (zastopniki: A. Mandarano, E. Barbagiovanni, S. Grassani, avvocati)

Druga stranka v postopku: Evropska komisija

Predlog

Pritožnica Sodišču predlaga, naj:

razveljavi sodbo Splošnega sodišča z dne 13. decembra 2018, T-167/13, Comune di Milano/Komisija;

razglasi ničnost sklepa Komisije (EU) 2015/1225 z dne 19. decembra 2012 o kapitalskih vložkih SEA SpA v družbo SEA Handling SpA (zadeva SA.21420 (C 14/10) (ex NN 25/10));

Komisiji naloži plačilo stroškov postopka, vključno s stroški v zvezi s postopkom za izdajo začasne odredbe v zadevi T-167/13 R.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Splošno sodišče je z izpodbijano sodbo zavrnilo ničnostno tožbo, ki jo je vložila Comune zoper zgoraj navedeni sklep Komisije.

Comune di Milano v podporo svoje pritožbe navaja štiri pritožbene razloge, s katerimi trdi, da je Splošno sodišče kršilo člen 107 PDEU in da v tej zadevi ni ukrepov, ki bi jih bilo mogoče opredeliti kot državne pomoči.

Comune di Milano s prvim pritožbenim razlogom izpodbija, da naj bi bila pri domnevnih ukrepih pomoči uporabljena „državna sredstva“, in, po drugi strani navaja, da „test“ pripisljivosti, ki ga je izdelalo Splošno sodišče, ni združljivo z načeli iz sodne prakse Skupnosti.

Z drugim pritožbenim razlogom Comune di Milano uveljavlja, da je Splošno sodišče z dveh vidikov kršilo načela za dokazovanje pripisljivosti, namreč z neenakim obravnavanjem glede dokaza in neobstojem dokaza v „diakroničnem smislu“.

Comune di Milano s tretjim pritožbenim razlogom zatrjuje, da je Splošno sodišče izkrivilo dejstva in dokaze pri presoji indicev, ki jih je Komisija predložila v podporo domnevni pripisljivosti Comune di Milano.

S četrtim pritožbenim razlogom Comune di Milano z več vidikov izpodbija celotno presojo Splošnega sodišča v zvezi z uporabo merila zasebnega vlagatelja, ki deluje v tržnem gospodarstvu (tako imenovani MEIP), s strani Komisije in ugotovitvami iz sodbe.

____________