Language of document :

Pritožba, ki jo je družba Slovak Telekom a.s.vložila 22. februarja 2019 zoper sodbo Splošnega sodišča (deveti razširjeni senat) z dne 13. decembra 2018 v zadevi Slovak Telekom/Komisija, T-851/14

(Zadeva C-165/19 P)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Pritožnica: Slovak Telekom, a.s. (zastopnika: D. Geradin, Rechtsanwalt, R. O'Donoghue, QC)

Druga stranka v postopku: Evropska komisija, Slovanet, a.s.

Predlog

Pritožnica Sodišču predlaga, naj:

razveljavi sodbo Splošnega sodišča delno ali v celoti;

razglasi ničnost sklepa v delu ali v celoti;

podredno, odpravi ali še bolj zniža globe, naložene družbi Slovak Telekom; in

Komisiji naloži plačilo stroškov pritožbenega postopka in postopka pred Splošnim sodiščem.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Prvi pritožbeni razlog – napačna uporaba prava in/ali očitna napaka ali neobstoj obrazložitve o zavrnitvi prodaje:

Prvi del: družba Slovak Telekom navaja, da ugotovitve Splošnega sodišča, da ob obveznosti dostopa, ki jo nalaga ureditev ex ante, pogoji iz sodbe Bronner na področju zavrnitve dostopa v smislu člena 102 PDEU ne veljajo, niso pravilne. Poleg tega je bilo z ugotovitvijo Splošnega sodišča, da ni treba izpolniti pogoja iz sodbe Bronner v zvezi z „nujnostjo“, ker je ureditev ex ante že priznala „potrebo po dostopu do krajevne znamke tožeče stranke“, in da zato Komisiji ni bilo treba (ponovno) preučiti „nujnosti“ glede na člen 102 PDEU, napačno uporabljeno pravo.

Drugi del: družba Slovak Telekom trdi, da je bilo z ugotovitvijo Splošnega sodišča, da sodba Sodišča, izdana v zadevi TeliaSonera, potrjuje trditev, da zavrnitev prodaje s strani tožeče stranke ne zahteva dokaza, da so pogoji iz sodbe Bronner izpolnjeni, napačno uporabljeno pravo.

Tretji del: družba Slovak Telekom trdi da je bilo z ugotovitvami Splošnega sodišča, da se njen primer razlikuje od primera, ki je bil podlaga za izdajo sodbe Splošnega sodišča v zadevi Clearstream, ker drugače od zadeve pritožnice, ta zadeva ni vključevala prejšnjega državnega monopola ali obveznosti dostopa, ki jo nalaga ureditev ex ante, napačno uporabljeno pravo.

Četrti del: družba Slovak Telekom navaja, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo in/ali storilo očitno napako pri obrazložitvi oziroma ni podalo obrazložitve, ker je ugotovilo, da je zavrnilna odločba o dostopu na podlagi molka organa manj resna kot dejanska zavrnitev in da je treba presojo opraviti v vsakem posameznem primeru.

Peti del: družba Slovak Telekom navaja, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo in/ali storilo očitno napako pri obrazložitvi, ker je ugotovilo, da je to, da je bila tožeča stranka nekdanji državni monopolist, pravna podlaga za neupoštevanje pogojev iz sodbe Bronner v obravnavani zadevi.

Drugi pritožbeni razlog – družba Slovak Telekom trdi, da gre za napačno uporabljeno pravo pri ugotovitvah Splošnega sodišča, da Komisija ni kršila njene pravice do obrambe, ker ji ni sporočila metodologije, načel in podatkov v zvezi z izračunom dolgoročnih povprečnih inkrementalnih stroškov (DPIS) pritožnice in ji ni dovolila predložitve pripomb pred sprejetjem izpodbijanega sklepa v roku, ki bi pritožnici omogočil uresničevaje njene pravice do obrambe.

Tretji pritožbeni razlog – družba Slovak Telekom trdi, da je bilo pri razlogih Splošnega sodišča za zavrnitev njenih prilagoditev „optimizaciji“ napačno uporabljeno pravo, ker odražajo napačno uporabo pojma enako učinkovitega operaterja v posebnem okviru te zadeve.

____________