Language of document :

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Vänersborgs tingsrätt, mark- och miljödomstolen (Švedska) 18. junija 2019 – Naturskyddsföreningen i Härryda, Göteborgs Ornitologiska Förening

(Zadeva C-474/19)

Jezik postopka: švedščina

Predložitveno sodišče

Vänersborgs tingsrätt, mark- och miljödomstolen

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeči stranki: Naturskyddsföreningen i Härryda, Göteborgs Ornitologiska Förening

Nasprotni stranki v postopku s pritožbo: Länsstyrelsen i Västra Götalands län, U.T.B.

Vprašanja za predhodno odločanje

1.    Ali je treba člen 5 Direktive 2009/147/ES1 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic razlagati tako, da nasprotuje nacionalni praksi, v skladu s katero prepoved velja samo za tiste vrste, ki so na seznamu Priloge 1 k Direktivi 2009/147 oziroma so do določene mere ogrožene ali pa njihova populacija dolgoročno upada?

2.    Ali je treba pojme „namerno ubitje/vznemirjanje/uničenje“ iz člena 5, od (a) do (d), Direktive 2009/147 in člena 12, od (a) do (c) Direktive Sveta 92/43/EGS2 z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst razlagati tako, da nasprotujejo nacionalni praksi, v skladu s katero mora v primeru, če namen ukrepov očitno ni ubijanje ali vznemirjanje vrst (na primer gozdarski ukrepi ali prostorski razvoj), obstajati tveganje negativnih vplivov ukrepov na stanje ohranjenosti vrst, da bi prepovedi veljale?

3.    Če je odgovor na kateri koli del drugega vprašanja, da je treba škodo na ravni, ki ni posamična raven, presojati, zato da prepoved velja, ali je treba presojo torej izvesti na katerem od spodaj naštetih obsegov ali ravni:

(a)    določen geografsko omejen del populacije, kot je opredeljen pod točko (a), na primer v mejah regije, države članice ali Evropske unije;

(b)    zadevna lokalna populacija (biološko ločena od drugih populacij vrst);

(c)    zadevna metapopulacija;

(d)    celotna populacija vrst v upoštevnem biogeografskem regijskem odseku območja razširjenosti vrste?

4.    Ali je treba pojma „poškodovanje ali uničenje“ razmnoževališč živali iz člena 12(d) Direktive 92/43 razlagati tako, da nasprotujeta nacionalni praksi, po kateri je kljub previdnostnim ukrepom trajna ekološka funkcionalnost (CEF) habitata zadevnih vrst izgubljena bodisi zaradi škode, uničenja ali poslabšanja, ki je lahko neposredno ali posredno, posamično ali kumulativno, tako da prepoved velja samo, če je verjetno, da se bo stanje ohranjenosti zadevnih vrst poslabšalo na ravneh, navedenih v tretjem vprašanju?

5.    Če je odgovor na četrto vprašanje nikalen, torej da je treba zato, da prepoved velja, škodo presojati na drugi ravni, ne pa na ravni habitata na posameznem območju, ali je treba presojo tako opraviti na katerem od spodaj naštetih obsegov ali ravni:

(a)    določen geografsko omejen del populacije, kot je opredeljen pod točko (a), na primer v mejah regije, države članice ali Evropske unije;

(b)    zadevna lokalna populacija (biološko ločena od drugih populacij vrst);

(c)    zadevna metapopulacija;

(d)    celotna populacija vrst v upoštevnem biogeografskem regijskem odseku območja razširjenosti vrste?

Drugo in četrto vprašanje mark- och miljödomstolen (pritožbeno sodišče za prostorske in okoljske zadeve) vključujeta vprašanje, ali strogo varstvo iz direktive ne velja več za vrste, v zvezi s katerimi je bil cilj direktive (ugodno stanje ohranjenosti) dosežen.

____________

1 UL L 20, 2010, str. 7.

2 UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 2, str. 102.