Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunalul Bucureşti (Romunija) 4. oktobra 2019 – ITH Comercial Timişoara SRL/Agenţia Naţională de Administrare Fiscală - Direcţia Generală Regională a Finanţelor Publice Bucureşti, Agenţia Naţională de Administrare Fiscală – Direcţia Generală Regională a Finanţelor Publice Bucureşti – Administraţia Sector 1 a Finanţelor Publice

(Zadeva C-734/19)

Jezik postopka: romunščina

Predložitveno sodišče

Tribunalul Bucureşti

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: ITH Comercial Timişoara SRL

Toženi stranki: Agenţia Naţională de Administrare Fiscală - Direcţia Generală Regională a Finanţelor Publice Bucureşti, Agenţia Naţională de Administrare Fiscală – Direcţia Generală Regională a Finanţelor Publice Bucureşti – Administraţia Sector 1 a Finanţelor Publice

Vprašanja za predhodno odločanje

1.1.    Ali določbe Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost, zlasti člena 167 in 168, načelo pravne varnosti in varstva legitimnih pričakovanj, načelo preprečevanja diskriminacije in načelo davčne nevtralnosti dovoljujejo, da se davčnemu zavezancu odvzame pravica do odbitka DDV v zvezi z nekaterimi stroški za naložbe tega davčnega zavezanca, namenjenimi izvedbi obdavčljive transakcije, če se načrtovana naložba pozneje opusti, ali nasprotujejo temu?

1.2.    Ali te določbe in ta načela dovoljujejo, da se pravica do odbitka v primeru opustitve naložbe izpodbija tudi v drugačnih okoliščinah, kot v katerih je davčni zavezanec storil zlorabo ali utajo, ali temu nasprotujejo?

1.3.    Ali te določbe in ta načela dovoljujejo ali nasprotujejo razlagi, da okoliščine, v katerih se lahko pravica do odbitka v primeru opustitve naložbe izpodbija, obsegajo:

1.3.1.        poznejšo uresničitev tveganja neizvedbe naložbe, ki ga je davčni zavezanec ob nastanku stroškov naložbe poznal, kot naj bi bilo to, da javni organ ni odobril urbanističnega načrta, ki je bil potreben za izvedbo zadevne naložbe?

1.3.2.        spremembo gospodarskih okoliščin v daljšem časovnem obdobju, zaradi katere načrtovana naložba izgubi donosnost, ki jo je imela v času, ko je bila začeta?

1.4.    Ali je treba določbe Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost in splošna načela prava Unije razlagati tako, da v primeru opustitve naložbe:

1.4.1.        lahko davčni organi predpostavijo, da gre za zlorabo ali utajo, na podlagi katerih se lahko pravica do odbitka izpodbija, ali morajo to dokazati?

1.4.2.        se zloraba ali utaja dokazuje s preprosto predpostavko ali so potrebni objektivni dokazi?

1.5.    Ali določbe Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost in splošna načela evropskega prava dovoljujejo ali izključujejo možnost, da se v primeru opustitve naložbe upoštevata zloraba ali utaja, na podlagi katerih se lahko pravica do odbitka izpodbija, če davčni zavezanec blaga in storitev, za katere je obračunal odbitek DDV, ne more uporabljati za noben namen in posledično niti za zasebne namene?

1.6.    Ali je treba določbe Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost in splošna načela evropskega prava razlagati tako, da v primeru opustitve naložbe okoliščine, ki se pojavijo potem, ko je davčni zavezanec že imel stroške, kot so na primer (i.) nastop gospodarske krize ali (ii.) uresničitev tveganja, da naložba ne bo izvedena, ki je obstajalo na datum nastanka stroškov za naložbo (na primer to, da javni organ ni odobril urbanističnega načrta, ki je bil potreben za izvedbo zadevne naložbe) ali (iii.) sprememba ocen donosnosti naložbe, pomenijo okoliščine, na katere davčni zavezanec ni mogel vplivati, in se lahko upoštevajo za ugotovitev njegove dobre vere?

1.7.    Ali je treba določbe Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost, zlasti člena 184 in 185, načelo pravne varnosti in varstva legitimnih pričakovanj, načelo preprečevanja diskriminacije in načelo davčne nevtralnosti razlagati tako, da se v primeru opustitve naložbe lahko izvede popravek DDV?

In sicer, ali se lahko pravica do odbitka DDV v zvezi z nekaterimi stroški za naložbe, ki so nastali davčnemu zavezancu in so bili namenjeni izvedbi obdavčljive transakcije, izpodbija prek mehanizma popravka DDV če se naložba pozneje opusti?

1.8.    Ali določbe Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost dovoljujejo ali nasprotujejo nacionalni zakonodaji, ki omejujoče določa, da se pravica do odbitka DDV za opuščene naložbe ohrani izključno v dveh primerih, določenih s kratkim sklicevanjem na dve sodbi Sodišča: (i.) če davčni zavezanec zaradi okoliščin, ki niso odvisne od njegove volje, tega blaga/storitev nikoli ne uporabi za svojo gospodarsko dejavnost, kot je Sodišče Evropske unije ugotovilo v sodbi v zadevi C-37/95, Belgische Staat/Ghent Coal Terminal NV, in (ii.) v drugih primerih, ko se pridobitve blaga/storitev, za katere je bila uveljavljena pravica do odbitka, iz objektivnih razlogov, ki niso odvisni od njegove volje, ne uporabijo za gospodarsko dejavnost davčnega zavezanca kot je izjavilo Sodišče Evropske unije v sodbi v zadevi C-110/94, Intercommunale voor zeewaterontzilting (INZO)/Belgische Staat?

1.9.    Ali določbe Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost, načelo pravne varnosti in varstva legitimnih pričakovanj dovoljujejo to ali nasprotujejo temu, da davčni organi prekličejo priznanja iz predhodnih poročil o davčnem inšpekcijskem nadzoru ali predhodnih odločb v zvezi z upravnimi pritožbami:

1.9.1.        v smislu, da je fizična oseba pridobila blago in storitve z namenom uporabe za izvedbo obdavčljive transakcije?

1.9.2.        v smislu, da je bil naložbeni projekt prekinjen ali opuščen zaradi določene okoliščine, ki ni odvisna od volje davčnega zavezanca?

2.1.    Ali določbe Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost in zlasti njen člen 28 dovoljujejo, da se mehanizem funkcije komisionarja uporabi tudi zunaj pogodbe o pooblastilu brez zastopanja, ali nasprotujejo temu?

2.2.    Ali je treba določbe Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost in zlasti njen člen 28 razlagati tako, da se funkcija komisionarja lahko uporabi, če davčni zavezanec izvede gradnjo v skladu z zahtevami in potrebami dejavnosti druge pravne osebe, z namenom, da obdrži lastništvo zgradbe in da navedeno zgradbo, ko je končana, samo odda v najem tej drugi pravni osebi?

2.3.    Ali je treba te določbe razlagati tako, da mora v zgoraj opisanih okoliščinah gradbinec izdati račune za stroške za naložbo za gradnjo zgradbe v breme pravne osebe, kateri bo dal navedeno zgradbo v najem, ko bo končana, in pobrati ustrezni DDV od te pravne osebe?

2.4.    Ali je treba te določbe razlagati tako, da mora v zgoraj opisanih okoliščinah gradbinec izdati račune za stroške za naložbo in pobrati ustrezni DDV, če zaradi drastičnega zmanjšanja gospodarske dejavnosti osebe, kateri bi morala biti navedena zgradba dana v najem, dokončno ustavi gradbena dela, to zmanjšanje pa je posledica skorajšnje insolventnosti te osebe?

2.5.    Ali je treba določbe Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost in splošna načela prava Unije razlagati tako, da lahko davčni organi transakcije, ki jih je opravil davčni zavezanec, prekvalificirajo brez upoštevanja določb iz pogodb, ki jih je ta sklenil, tudi če zadevne pogodbe niso fiktivne?

2.6.    Ali določbe Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost in zlasti načelo pravne varnosti in varstva legitimnih pričakovanj dovoljujejo, da davčni organi prekličejo priznanja pravice davčnega zavezanca do odbitka DDV iz predhodnih poročil o davčnem inšpekcijskem nadzoru ali predhodnih odločb v zvezi z upravnimi pritožbami, ali nasprotujejo temu?

____________