Language of document :

Pritožba, ki jo je Evropska komisija vložila 27. decembra 2018 zoper sodbo Splošnega sodišča (peti senat) z dne 18. oktobra 2018 v zadevi T-640/16, GEA Group AG/Komisija

(Zadeva C-823/18 P)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Pritožnica: Evropska komisija (zastopniki: T. Christoforou, P. Rossi, V. Bottka, agenti)

Druga stranka v postopku: Gea Srl

Predlog

Pritožnica Sodišču predlaga, naj:

izpodbijano sodbo razveljavi;

družbi GEA naloži plačilo vseh stroškov tega postopka in postopka na prvi stopnji.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožba Komisije temelji na teh dveh pritožbenih razlogih:

Komisija trdi, da je Splošno sodišče dvakrat napačno uporabilo pravo. Prvič, napačno je uporabilo načelo enakega obravnavanja in ni upoštevalo sodne prakse v zvezi s pojmom podjetja in solidarne odgovornosti, storilo pa je napako tudi glede posledic znižanja globe, ki ga je mogoče odobriti samo za nekdanjo hčerinsko družbo podjetja kršitelja. Natančneje, Komisija meni, da je Splošno sodišče v izpodbijani sodbi odstopilo od sodne prakse Sodišča, v skladu s katero je pojem solidarne odgovornosti za del globe, ki je skupen vsem zadevnim pravnim subjektom, odraz pojmovanja podjetja za namene člena 101 PDEU (glej sodbo C-231/11 P, Siemens Österreich, točka 57). To pomeni, da so pravni subjekti, ki so ob kršitvi del istega podjetja, po definiciji solidarno odgovorni za plačilo globe, ki ustreza sodelovanju podjetja pri kršitvi (v višini najvišjega zneska, za katerega je vsak pravni subjekt individualno odgovoren). Logika sodbe temelji na uporabi – po analogiji – teorije notranje delitve solidarne odgovornosti, katere namen je bil tudi izključiti odgovornost sodolžnikov za dele skupno naložene globe. Vendar je to teorijo Sodišče v zadevi C-231/11 P, Siemens Österreich in v združenih zadevah C-247/11 P in C-253/11 P, Areva, zavrnilo. Poleg tega v sodbi ni upoštevana sodna praksa, v skladu s katero matična družba ne more biti upravičena do nižjega 10-odstotnega praga svoje nekdanje hčerinske družbe (C-50/12 P, Kendrion, točke 58, 68 in 70). V sodbi je zato napačno uporabljeno pravo z vidika razlage in uporabe ustaljene sodne prakse Sodišča, poleg tega pa sodba ustvarja pravno negotovost in posega v diskrecijsko pravico, ki jo ima Komisija pri nalaganju glob podjetjem, ki kršijo člen 101 PDEU.

Drugič, Komisija meni, da je Splošno sodišče storilo napako, ker je štelo, da začne rok za plačilo globe, naložene vsem solidarno odgovornim pravnim subjektom, ki so del podjetja (vključno z družbo GEA), teči znova od vročitve spremenjene odločbe o znižanju globe le enemu od teh pravnih subjektov (družbi ACW, nekdanji hčerinski družbi družbe GEA). Pri tem gre za napačno uporabo prava, ker lahko Komisija s spremenjeno odločbo globo zniža le enemu solidarno odgovornemu pravnemu subjektu, če se vsebinska napaka nanaša samo na tisti pravni subjekt, pri čemer ji ni treba spreminjati glob v drugih delih odločbe, ki se nanašajo na ostale pravne subjekte. Komisija je v takih okoliščinah prav tako upravičena (vendar ne zavezana), da enemu ali več pravnim subjektom določi nov rok, pri čemer se ta rok lahko izteče pred datumom, navedenim v zadnji spremenjeni vročeni odločbi. To velja, ker sprememba globe ne pomeni njene nadomestitve. Tudi kadar Sodišče zniža globo enemu pravnemu subjektu, to ne pomeni naložitve nove globe z novim rokom za plačilo (zadeva C-523/15 P, WDI, točke od 29 do 48 in od 63 do 68 ter zadeva T-275/94, Groupement des cartes bancaires, točki 60 in 65). Če se sodba ne razveljavi, lahko napake, na katerih temelji, vplivajo na odvračilni učinek glob Komisije, kajti to bi pomenilo, da bi sprememba globe, naložene enemu naslovniku, pripeljala do izgube obresti, nastalih v zvezi z ohranjenim delom globe celotnega podjetja.

Nazadnje, sodba z obeh vidikov, obravnavanih v pritožbenih razlogih, ni jasna in ni dovolj obrazložena.

____________