SODBA SODIŠČA (šesti senat)
z dne 5. septembra 2019(*)
„Predhodno odločanje – Uredba (EGS) št. 2658/87 – Carinska unija in skupna carinska tarifa – Tarifna uvrstitev – Kombinirana nomenklatura – Tarifna podštevilka 8504 40 30 – Statični pretvorniki – Merila za uvrstitev – Bistven namen“
V zadevi C‑559/18,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Finanzgericht Baden-Württemberg (finančno sodišče v Baden-Württembergu, Nemčija) z odločbo z dne 19. junija 2018, ki je prispela na Sodišče 4. septembra 2018, v postopku
TDK-Lambda Germany GmbH
proti
Hauptzollamt Lörrach,
SODIŠČE (šesti senat),
v sestavi C. Toader, predsednica senata, A. Rosas (poročevalec) in L. Bay Larsen, sodnika,
generalna pravobranilka: E. Sharpston,
sodni tajnik: A. Calot Escobar,
na podlagi pisnega postopka,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
– za TDK-Lambda Germany GmbH U. Reimer in R. Welzel, Steuerberater,
– za Evropsko komisijo B.-R. Killmann in A. Caeiros, agenta,
na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalne pravobranilke, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago tarifne podštevilke 8504 40 30 kombinirane nomenklature iz Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 2, str. 382) v različicah, kot zaporedno izhajata iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 927/2012 z dne 9. oktobra 2012 (UL 2012, L 304, str. 1) in Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 1001/2013 z dne 4. oktobra 2013 (UL 2013, L 290, str. 1) (v nadaljevanju: KN).
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo TDK-Lambda Germany GmbH in Hauptzollamt Lörrach (glavna carinska uprava v Lörrachu, Nemčija, v nadaljevanju: carinski organ) v zvezi s tarifno uvrstitvijo električnih statičnih pretvornikov, ki jih je uvozila družba TDK-Lambda Germany.
Pravni okvir
GATT 1994 in SIT
3 Splošni sporazum o carinah in trgovini 1994 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 11, zvezek 21, str. 91; v nadaljevanju: GATT 1994), zlasti pa Dogovor o razlagi člena II(1)(b) sporazuma GATT iz leta 1994, sta sestavni del Sporazuma o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije (STO), podpisanega v Marakešu 15. aprila 1994 in odobrenega s Sklepom Sveta z dne 22. decembra 1994 o sklenitvi sporazumov, doseženih v Urugvajskem krogu večstranskih pogajanj (1986–1994), v imenu Evropske skupnosti, v zvezi z zadevami, ki so v njeni pristojnosti (94/800/ES) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 11, zvezek 21, str. 80).
4 Sporazum o trgovini z izdelki informacijske tehnologije, ki ga sestavljajo ministrska deklaracija o trgovini z izdelki informacijske tehnologije, sklenjena 13. decembra 1996 na prvi konferenci STO v Singapurju, njene priloge in dodatki (v nadaljevanju: SIT), ter sporočilo o njegovem izvajanju sta bila v imenu Skupnosti odobrena s Sklepom Sveta z dne 24. marca 1997 o odpravi carin dajatev na izdelke informacijske tehnologije (97/359/ES) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 11, zvezek 26, str. 3).
5 V odstavku 1 SIT je določeno, da se trgovinski režim vsake od pogodbenic razvija na način, ki izdelkom informacijske tehnologije povečuje možnosti dostopa na trg.
6 V skladu z odstavkom 2 SIT vsaka pogodbenica združi in odpravi carine ter druge dajatve in pristojbine vseh vrst v smislu člena II:1(b) GATT 1994 v zvezi z nekaterimi izdelki, med katerimi so „[s]tatični pretvorniki za stroje za avtomatsko obdelavo podatkov in njihove enote ter telekomunikacijske aparate“
Pravo Unije
KN
7 Carinska uvrstitev blaga, ki je uvoženo v Evropsko unijo, je urejena s KN.
8 Člen 12 Uredbe št. 2658/87 določa, da Evropska komisija vsako leto z uredbo objavi celotno različico KN, skupaj z ustreznimi avtonomnimi in konvencionalnimi stopnjami dajatev skupne carinske tarife, kakor izhaja iz ukrepov, ki jih sprejme Svet Evropske unije ali Komisija. Ta uredba se objavi v Uradnem listu Evropske unije najpozneje 31. oktobra in se začne uporabljati 1. januarja naslednje leto.
9 Različici KN, ki se uporabljata za dejansko stanje v postopku v glavni stvari, sta tisti, ki se nanašata na leti 2013 in 2014 ter izhajata iz uredb št. 927/2012 oziroma št. 1001/2013. Določbe KN, ki se uporabljajo za zadevo iz postopka v glavni stvari, pa so v obeh različicah enake.
10 V prvem delu KN, v katerem so uvodne določbe, je oddelek I, v katerem so splošna pravila in katerega pododdelek A, naslovljen „Splošna pravila za razlago kombinirane nomenklature“, med drugim določa:
„Blago se v [KN] uvršča po naslednjih načelih:
1. Naslovi oddelkov, poglavij in podpoglavij so podani zato, da se je laže znajti pri uvrščanju; zaradi pravnih razlogov uvrščanje poteka po poimenovanjih tarifnih številk in opombah k ustreznim oddelkom ali poglavjem in po nadalje opisanih pravilih, če niso v nasprotju z vsebino teh tarifnih številk ali opomb:
[…]
6. Iz pravnih razlogov se proizvodi uvrščajo pod tarifne podštevilke v okviru ene tarifne številke po poimenovanjih teh tarifnih podštevilk in morebitnih opombah k tem tarifnim podštevilkam ter, smiselno, po teh pravilih, pri čemer velja, da se tarifne podštevilke lahko primerjajo samo na isti ravni razčlenitve. To pravilo velja tudi za opombe k oddelkom in poglavjem, če ni določeno drugače.“
11 Drugi del KN, naslovljen „Seznam carin“, zajema v oddelku XVI poglavje 85, naslovljeno „Električni stroji in oprema ter njihovi deli; aparati za snemanje ali reprodukcijo slike in zvoka ter deli in pribor za te izdelke“. To poglavje zajema tarifno številko 8504 KN, naslovljeno „Električni transformatorji, statični pretvorniki (npr. usmerniki) in indukcijske tuljave“.
12 V tarifni podštevilki 8504 40, ki spada pod navedeno tarifno številko KN, je navedeno:
8504 40 | – Statični pretvorniki |
8504 40 30 | – – vrst, ki se uporabljajo skupaj s telekomunikacijskimi aparati, s stroji za avtomatsko obdelavo podatkov in njihovimi enotami |
| – – drugi |
8504 40 55 | – – – polnilniki akumulatorjev |
| – – – drugi |
8504 40 82 | – – – – usmerniki |
| – – – – razsmerniki: |
8504 40 84 | – – – – – z močjo do vključno 7,5 kVA |
8504 40 88 | – – – – – z močjo nad 7,5 kVA |
8504 40 90 | – – – – drugi |
13 Za blago, uvrščeno pod druge tarifne podštevilke navedene tarifne številke KN – z izjemo blaga iz tarifne podštevilke 8504 40 30, ki je oproščeno uvoznih dajatev – veljajo konvencionalne stopnje uvoznih dajatev glede na podštevilko od 3,3 % do 3,7 %.
Pojasnjevalne opombe KN
14 V Pojasnjevalnih opombah KN (UL 2011, C 137, str. 1), kakor so bile spremenjene s sporočilom, objavljenim 29. novembra 2012 (UL 2012, C 369, str. 7) (v nadaljevanju: pojasnjevalne opombe KN), je v zvezi s tarifno podštevilko 8504 40 30 KN navedeno, da „[t]a tarifna podštevilka zajema statične pretvornike za telekomunikacijske naprave ali za stroje za avtomatično obdelavo podatkov in njihove enote, ki:
– imajo praviloma vezja za stabilizacijo,
– imajo tipično izhodno napetost, na primer: 3.3, 5, 12, 24, 48 ali 60 V.
Statični konverterji za telekomunikacijske naprave ali stroje za avtomatično obdelavo podatkov in njihove enote se uporabljajo za pretvorbo izmeničnega električnega toka (AC) iz glavnega napajalnika v potreben enosmeren tok (DC).
Pri uporabi strojev za avtomatično obdelavo podatkov, tako imenovane naprave za neprekinjeno napajanje z električnim tokom (UPS), zagotavljajo pomožni vir energije (s signalom ‚power good‘) v primeru izpada električne energije in preprečujejo izgubo podatkov.“
Spor o glavni stvari in vprašanje za predhodno odločanje
15 Spor o glavni stvari se nanaša na tarifno uvrstitev napajalnih enot.
16 Tožeča stranka v postopku v glavni stvari, družba TDK-Lambda Germany, je hčerinska družba družbe TDK-Lambda Corporation s sedežem v Tokiu (Japonska). Dejavnost te družbe zajema razvoj, proizvodnjo in trženje električnih naprav in njihovih sestavnih delov, zlasti za oskrbo z električno energijo, ter poprodajne storitve v zvezi z njimi. Tožeča stranka v postopku v glavni stvari je med 2. aprilom 2013 in 4. februarjem 2014 v Unijo v 75 primerih uvozila napajalne enote (v nadaljevanju: zadevni pretvorniki) serij HFE, FPS in RFE v Uniji. Tožeča stranka v postopku v glavni stvari je v carinskih deklaracijah navedla, da je treba sporne pretvornike uvrstiti pod tarifno podštevilko 8504 40 30 KN kot blago iz tretjih držav, oproščeno carinskih dajatev. V skladu s temi deklaracijami se na navedene uvoze sprva niso obračunale carinske dajatve.
17 Iz predložitvene odločbe je razvidno, da so glavne tehnične značilnosti spornih pretvornikov serij HFE, FPS in RFE podobne: model HFE je zgolj najnovejši in najnaprednejši proizvod serije FPS; medtem ko je model RFE nevtična vgradna različica serije FPS oziroma HFE.
18 Natančneje, tri vrste zadevnih pretvornikov naj bi pretvarjale izmenični tok ali enosmerni tok različnih napetosti, to je vhodnih napetosti, v enosmerni tok z napetostjo 12 voltov, 24 voltov, 32 voltov ali 48 voltov, torej v izhodno napetost. Te naprave naj bi zagotavljale stabilizirane izhodne napetosti, tako da se te spreminjajo le neznatno in sicer le v obsegu milivoltov. Poleg tega naj bi zadevni pretvorniki omogočali, da je tudi v primeru izpada električne energije – to je, ko ni vhodne napetosti – izhodna napetost še vedno nekaj časa na voljo. Šlo naj bi za „power good Signal“, ki zagotavlja tako imenovano „nadaljnje“ delovanje.
19 Iz predložitvene odločbe je poleg tega razvidno, da se zadevni pretvorniki, ki jih tožeča stranka v postopku v glavni stvari dobavlja končnim potrošnikom, delno uporabljajo na področju telekomunikacij in obdelave podatkov, pa tudi na področju strojegradnje in medicinske tehnike.
20 V okviru carinskega pregleda leta 2015 je carinski organ na podlagi ustrezne informacije Bildungs- und Wissenschaftszentrum der Bundesfinanzverwaltung (center za izobraževanje in znanost pri zvezni finančni upravi, Nemčija) ugotovil, da so zadevni pretvorniki, ker so napajalne enote, statični pretvorniki, ki naj jih ne bi bilo mogoče šteti za „vrste, ki se uporabljajo skupaj s telekomunikacijskimi aparati, s stroji za avtomatsko obdelavo podatkov in njihovimi enotami“ v smislu tarifne podštevilke 8504 40 30 KN, tako da jih ni mogoče obravnavati kot blago iz tretjih držav, ki je oproščeno carinskih dajatev.
21 V zvezi s tem je carinski organ med drugim ocenil, da so bili zadevni pretvorniki serije HFE, ki so bili predmet pregleda, namenjeni uporabi v napravah, ki se uporabljajo na različnih področjih, in ne predvsem v telekomunikacijskih napravah in strojih za avtomatsko obdelavo podatkov in njihovih enotah. Navedeni organ je zato menil, da zadevni pretvorniki ne spadajo pod tarifno podštevilko 8504 40 30 KN, in sicer kot blago iz tretjih držav, ki je oproščeno carinskih dajatev, ampak pod tarifno podštevilko 8504 40 90 te nomenklature, in sicer kot blago iz tretjih držav, za katero velja carinska stopnja 3,3 %. Enako naj bi veljalo za zadevne pretvornike serij FPS in RFE.
22 Carinski organ je na podlagi ugotovitev iz tega pregleda 10. februarja 2016 izdal odločbo o naknadni odmeri uvoznih dajatev v višini 18.935,51 EUR, ki je bila naložena tožeči stranki v postopku v glavni stvari, z odločbo z dne 30. avgusta 2016 pa je njen ugovor, ki ga je vložila zoper navedeno odločbo, zavrnil kot neutemeljen.
23 Tožeča stranka v postopku v glavni stvari je zoper to zavrnilno odločbo 23. septembra 2016 vložila tožbo pri predložitvenem sodišču, Finanzgericht Baden-Württemberg (finančno sodišče v Baden-Württembergu, Nemčija), s katero izpodbija zlasti tarifno uvrstitev zadevnih pretvornikov pod tarifno podštevilko 8504 40 90 KN.
24 V teh okoliščinah je Finanzgericht Baden-Württemberg (finančno sodišče v Baden-Württembergu) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:
„Ali je treba [KN] razlagati tako, da se lahko statični pretvorniki, kakršni so ti v obravnavanem primeru, uvrstijo v tarifno podštevilko 8504 40 30 [KN] samo, če se v glavnem uporabljajo skupaj s telekomunikacijskimi napravami ali stroji za avtomatsko obdelavo podatkov in njihovimi enotami, ali pa za izpolnitev merila ‚vrst, ki se uporabljajo‘ zadošča, da se lahko statični pretvorniki v skladu z njihovimi objektivnimi lastnostmi uporabljajo, poleg drugih področij uporabe, tudi skupaj s telekomunikacijskimi napravami ali stroji za avtomatsko obdelavo podatkov in njihovimi enotami?“
Vprašanje za predhodno odločanje
25 Predložitveno sodišče s svojim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba tarifno podštevilko 8504 40 30 KN razlagati tako, da za uvrstitev pod to podštevilko zadostuje, da so statični pretvorniki, kakršni so ti iz postopka v glavni stvari, zaradi tehničnih značilnosti in objektivnih lastnosti kompatibilni s „telekomunikacijskimi napravami ali stroji za avtomatsko obdelavo podatkov in njihovimi enotami“ v smislu te tarifne podštevilke.
26 Prvič, opozoriti je treba, da je treba odločilno merilo za tarifno uvrstitev blaga na splošno iskati v njegovih objektivnih značilnostih in lastnostih, kakor so opredeljene v besedilu tarifne številke KN in v opombah k njenim oddelkom ali poglavjem (glej zlasti sodbo z dne 26. maja 2016, Invamed Group in drugi, C‑198/15, EU:C:2016:362, točka 18 in navedena sodna praksa). V zvezi s tem so lahko pojasnjevalne opombe h KN pomemben pripomoček za razlago različnih tarifnih številk, čeprav niso pravno zavezujoče (glej v tem smislu sodbo z dne 20. septembra 2018, 2M-Locatel, C‑555/17, EU:C:2018:746, točka 29 in navedena sodna praksa).
27 Drugič, tudi namen proizvoda je lahko objektivno merilo za tarifno uvrstitev, če je ta namen neločljivo povezan z navedenim proizvodom, pri čemer je treba neločljivo povezanost presojati glede na njegove objektivne značilnosti in lastnosti (glej zlasti sodbo z dne 26. maja 2016, Invamed Group in drugi, C‑198/15, EU:C:2016:362, točka 22 in navedena sodna praksa). Vendar je namen proizvoda lahko upoštevno merilo le, če uvrstitve ni mogoče opraviti že zgolj na podlagi objektivnih značilnosti in lastnosti tega proizvoda (glej v tem smislu sodbo z dne 28. aprila 2016, Oniors Bio, C‑233/15, EU:C:2016:305, točka 33 in navedena sodna praksa).
28 Tretjič, glede uvrstitve proizvodov pod tarifno številko na podlagi uporabe – to je tarifno številko, ki vsebuje merilo za uvrstitev, ki temelji na posebni uporabi zadevnega blaga – ni nujno, da je proizvod, ki ga je treba uvrstiti, zgolj ali izključno namenjen tej uporabi. Zadostuje, da pomeni uporaba, navedena pod zadevno tarifno številko, bistven namen tega izdelka (glej v tem smislu sodbo z dne 17. julija 2014, Sysmex Europe, C‑480/13, EU:C:2014:2097, točka 32 in navedena sodna praksa).
29 V zvezi s tarifno podštevilko 8504 40 30 KN je treba ugotoviti, da niti v besedilu te tarifne podštevilke KN niti v opombah k oddelku ali poglavju ni pojasnjeno, ali za to, da bi se štelo, da je statičen pretvornik „vrste, ki se uporablja skupaj s telekomunikacijskimi napravami, s stroji za avtomatsko obdelavo podatkov in njihovimi enotami“ v smislu te tarifne podštevilke, zadostuje, da se lahko tak pretvornik glede na njegove tehnične značilnosti in objektivne lastnosti uporablja skupaj s takimi izdelki.
30 Vendar je treba poudariti, da se besedilo tarifne podštevilke 8504 40 30 KN jasno sklicuje na posebno uporabo statičnih pretvornikov, na katere se nanaša, in sicer na uporabo skupaj s telekomunikacijskimi napravami ali stroji za avtomatsko obdelavo podatkov in njihovimi enotami.
31 Pojasnjevalne opombe h KN, ki se nanašajo na tarifno podštevilko 8504 40 30 te nomenklature, poleg tega potrjujejo, da gre za tarifno številko, ki vsebuje merilo za uvrstitev, ki temelji na posebni uporabi zadevnega blaga. V teh opombah je namreč med drugim navedeno, da so statični pretvorniki, ki spadajo pod to tarifno podštevilko, namenjeni za telekomunikacijske naprave ali za stroje za avtomatično obdelavo podatkov in njihove enote.
32 V teh opombah so sicer kot primer omenjene tudi tehnične značilnosti, ki jih morajo imeti statični pretvorniki, da bi spadali pod tarifno podštevilko 8504 40 30 KN. Vendar to, da imajo pretvorniki takšne splošne značilnosti, ki jih ima očitno tudi veliko drugih statičnih pretvornikov, ki spadajo pod tarifno podštevilko 8504 40 KN, nikakor ne izključuje uvrstitve teh pretvornikov pod drugo podštevilko tarifne podštevilke 8504 40 te nomenklature.
33 Kot je bilo navedeno v točki 28 te sodbe, je namreč – če zadevna tarifna številka vsebuje merilo za razvrstitev, ki temelji na posebni uporabi zadevnega blaga – to merilo odločilno za uvrstitev tega blaga pod tako tarifno številko.
34 Tako v zvezi s statičnimi pretvorniki, ki bi lahko spadali pod tarifno podštevilko 8504 40 30 KN, tako kot zadevni pretvorniki, zgolj to, da so združljivi z napravami iz te tarifne podštevilke, ne zadostuje za uvrstitev teh pretvornikov pod to tarifno podštevilko, razen če se njihov bistven namen ujema z uporabo iz navedene tarifne podštevilke.
35 S tega vidika ni upoštevna okoliščina, ki jo navaja predložitveno sodišče, da se tarifna podštevilka 8504 40 30 KN ne sklicuje na „izključno“ ali „pretežno“ uporabo blaga skupaj s telekomunikacijskimi napravami ali stroji za avtomatsko obdelavo podatkov in njihovimi enotami.
36 Na eni strani je treba poudariti, da tarifna podštevilka 8504 40 30 v okviru tarifne podštevilke 8504 40 KN, nasprotno od drugih tarifnih podštevilk te tarifne številke, označuje statične pretvornike, namenjene za posebno uporabo, in sicer uporabo skupaj s telekomunikacijskimi napravami, s stroji za avtomatsko obdelavo podatkov in njihovimi enotami. V teh okoliščinah iz neobstoja pojasnila glede izključne ali pretežne uporabe skupaj s proizvodi, na katere se nanaša tarifna podštevilka 8504 40 30, ni mogoče sklepati, da bi lahko vsak pretvornik, ki je načeloma kompatibilen s takimi proizvodi, spadal pod navedeno tarifno podštevilko.
37 Na drugi strani je treba opozoriti, da je treba besedila sekundarne zakonodaje, kot je KN, razlagati karseda v skladu z mednarodnimi sporazumi, ki jih je sklenila Unija (sodba z dne 20. septembra 2018, 2M-Locatel, C‑555/17, EU:C:2018:746, točka 45 in navedena sodna praksa).
38 V zvezi s tem tarifna podštevilka 8504 40 30 KN – kot je navedla Komisija v pisnih stališčih – odraža zaveze, ki jih je Unija sprejela s SIT. Tako je treba navedeno tarifno podštevilko razlagati v skladu s tem sporazumom in z njegovim ciljem, ki je povečanje možnosti dostopa na trg izdelkom informacijske tehnologije. V odstavku 2 SIT je za namene uresničevanja tega cilja določeno, da vsaka pogodbenica združi in odpravi carine ter druge dajatve in pristojbine vseh vrst v zvezi z nekaterimi izdelki, med katerimi so med drugim statični pretvorniki za stroje za avtomatsko obdelavo podatkov in njihove enote ter za telekomunikacijske aparate.
39 Glede na poseben okvir, v katerega spada tarifna podštevilka 8504 40 30 KN, je razlaga – v skladu s katero je to tarifno podštevilko treba razumeti tako, da zajema samo statične pretvornike, katerih bistven namen je, da se uporabljajo skupaj s telekomunikacijskimi napravami, s stroji za avtomatsko obdelavo podatkov in njihovimi enotami – v skladu s cilji, ki se dosegajo s SIT.
40 V obravnavanem primeru je iz predložitvene odločbe razvidno, da so zadevni pretvorniki statični pretvorniki, ki se glede na njihove objektivne značilnosti in lastnosti lahko uporabljajo tako v telekomunikacijskih napravah ali strojih za avtomatsko obdelavo podatkov in njihovih enotah kot tudi v drugih elektronskih napravah, zlasti v tiskalnikih in medicinskih aparatih.
41 Na koncu mora sicer predložitveno sodišče tarifno uvrstiti sporne pretvornike, vendar je iz spisa, predloženega Sodišču, razvidno, da navedeni pretvorniki očitno nimajo značilnosti, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da je njihov bistven namen, da se uporabljajo skupaj s telekomunikacijskimi napravami ali stroji za avtomatsko obdelavo podatkov in njihovimi enotami. Nasprotno, iz tega spisa je razvidno, da so zadevni pretvorniki zasnovani tako, da se lahko uporabljajo v veliko različnih strojih, tako da se zdi njihova uvrstitev pod tarifno podštevilko 8504 40 30 KN na prvi pogled izključena.
42 Ob upoštevanju zgoraj navedenih preudarkov je treba na postavljeno vprašanje odgovoriti, da je treba tarifno podštevilko 8504 40 30 KN razlagati tako, da lahko statični pretvorniki, kakršni so ti v postopku v glavni stvari, spadajo pod to tarifno podštevilko le, če je njihov bistven namen, da se uporabljajo skupaj s „telekomunikacijskimi napravami ali stroji za avtomatsko obdelavo podatkov in njihovimi enotami“ v smislu te tarifne podštevilke, kar pa mora preveriti predložitveno sodišče.
Stroški
43 Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.
Iz teh razlogov je Sodišče (šesti senat) razsodilo:
Tarifno podštevilko 8504 40 30 kombinirane nomenklature iz Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi v različicah, kot zaporedno izhajata iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 927/2012 z dne 9. oktobra 2012 in Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 1001/2013 z dne 4. oktobra 2013, je treba razlagati tako, da lahko statični pretvorniki, kakršni so ti v postopku v glavni stvari, spadajo pod to tarifno podštevilko le, če je njihov bistven namen, da se uporabljajo skupaj s „telekomunikacijskimi napravami ali stroji za avtomatsko obdelavo podatkov in njihovimi enotami“ v smislu te tarifne podštevilke, kar pa mora preveriti predložitveno sodišče.
Podpisi