SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (osmi senat)
z dne 6. junija 2019(*)
„Model Skupnosti – Postopek za ugotovitev ničnosti – Mednarodna registracija, v kateri je imenovana Evropska unija – Registrirani model Skupnosti, ki prikazuje vozilo VW Caddy – Predhodni model Skupnosti – Razlog za ničnost – Individualna narava – Seznanjeni uporabnik – Različen celotni vtis – Člen 6 in člen 25(1)(b) Uredbe (ES) št. 6/2002 – Dokazno breme vložnika zahteve za ugotovitev ničnosti – Zahteve, povezane s prikazom predhodnega modela“
V zadevi T‑192/18,
Rietze GmbH & Co. KG s sedežem v Altdorfu (Nemčija), ki jo zastopa M. Krogmann, odvetnik,
tožeča stranka,
proti
Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO), ki ga zastopa S. Hanne, agent,
tožena stranka,
druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe pri EUIPO, intervenientka pred Splošnim sodiščem, je
Volkswagen AG s sedežem Wolfsburgu (Nemčija), ki jo zastopa C. Klawitter, odvetnik,
zaradi tožbe zoper odločbo tretjega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 11. januarja 2018 (zadeva R 1244/2016‑3) v zvezi s postopkom za ugotovitev ničnosti med družbama Rietze in Volkswagen,
SPLOŠNO SODIŠČE (osmi senat),
v sestavi A. M. Collins (poročevalec), predsednik, M. Kancheva, sodnica, in G. De Baere, sodnik,
sodna tajnica: R. Ūkelytė, administratorka,
na podlagi tožbe, vložene v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 16. marca 2018,
na podlagi odgovora na tožbo, ki ga je EUIPO v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložil 31. maja 2018,
na podlagi odgovora na tožbo, ki ga je intervenientka vložila v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 29. maja 2018,
na podlagi obravnave z dne 24. januarja 2019
izreka naslednjo
Sodbo
Dejansko stanje
1 Intervenientka, družba Volkswagen AG, je imetnica mednarodne registracije modela, v kateri je imenovana Evropska unija, vloženega 1. februarja 2010 in registriranega istega dne pod referenčno številko DM/073118-3 pri mednarodnem uradu Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO) ter objavljenega v biltenu Mednarodnega urada WIPO 31. oktobra 2010 (v nadaljevanju: izpodbijani model).
2 Proizvodi, za katere naj bi se izpodbijani model uporabljal, spadajo v razred 12-08 v smislu Locarnskega aranžmaja o ustanovitvi mednarodne klasifikacije za industrijske vzorce in modele z dne 8. oktobra 1968, kakor je bil spremenjen, in ustrezajo temu opisu: „Motorna vozila“. Izpodbijani model je prikazan tako:
|
|
|
Pogled 1 | Pogled 2 | Pogled 3 |
|
|
|
Pogled 4 | Pogled 5 | Pogled 6 |
|
|
|
Pogled 7 | Pogled 8 | Pogled 9 |
|
Pogled 10 |
3 Tožeča stranka, družba Rietze GmbH & Co. KG, ki trži miniaturne avtomobile, je 5. januarja 2015 pred Uradom Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) vložila zahtevo za ugotovitev ničnosti učinkov izpodbijanega modela v Evropski uniji na podlagi člena 106f Uredbe Sveta (ES) št. 6/2002 z dne 12. decembra 2001 o modelih Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 27, str. 142) v povezavi s členom 25(1)(b) iste uredbe, ker naj izpodbijani model ne bi bil nov v skladu s členom 5 te uredbe in naj ne bi imel individualne narave v skladu s členom 6 te uredbe.
4 V utemeljitev svoje zahteve za ugotovitev ničnosti je tožeča stranka navedla, da je bil izpodbijani model model, ki prikazuje enoprostorec VW Caddy, ki ga je intervenientka dala na trg leta 2011. Da bi dokazala razkritje predhodnega modela, se je tožeča stranka sklicevala na predhodni model tega vozila, in sicer na model VW Caddy (2K) Life, ki ga je intervenientka dala na trg leta 2004. Tožeča stranka je svojo zahtevo oprla zlasti na model Skupnosti št. 49895-0002, katerega registracija, ki jo je intervenientka zahtevala 7. julija 2003, je bila objavljena 9. decembra 2003 (v nadaljevanju: prejšnji model).
5 Oddelek za izbris pri EUIPO je izpodbijani model z odločbo z dne 20. junija 2016 razglasil za ničen, ker ni imel individualne narave v skladu s členom 6 Uredbe št. 6/2002.
6 Intervenientka je 7. julija 2016 na podlagi členov od 55 do 60 Uredbe št. 6/2002 vložila pritožbo zoper odločbo oddelka za izbris.
7 Tretji odbor za pritožbe pri EUIPO je z odločbo z dne 11. januarja 2018 (zadeva R 1244/2016‑3) (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) ugodil pritožbi, razveljavil odločbo oddelka za izbris in zavrnil zahtevo za ugotovitev ničnosti izpodbijanega modela. Odločil je, da je izpodbijani model nov v smislu člena 5 Uredbe št. 6/2002 in da ima individualno naravo v smislu člena 6 te uredbe.
Predlogi strank
8 Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– izpodbijano odločbo razveljavi;
– izpodbijani model razglasi za ničen;
– EUIPO naloži plačilo stroškov.
9 EUIPO in intervenientka Splošnemu sodišču predlagata, naj:
– tožbo zavrne;
– tožeči stranki naloži plačilo stroškov.
Pravo
10 Tožeča stranka v podporo svoji tožbi navaja en sam tožbeni razlog, in sicer kršitev člena 25(1)(b) Uredbe št. 6/2002 v povezavi s členom 4(1) in členom 6 iste uredbe. Odboru za pritožbe v bistvu očita, da je ugotovil, da ima izpodbijani model individualno naravo, ker naj bi se celotni vtis, ki naj bi ga imel na seznanjenega uporabnika, razlikoval od celotnega vtisa, ki naj bi ga predhodni model imel na tega uporabnika.
11 Ta edini tožbeni razlog je razdeljen na štiri dele. Prvič, odbor za pritožbe naj bi storil napako, ker se je zadovoljil zgolj z naštevanjem domnevnih razlik med nasprotujočima si modeloma, ne da bi pretehtal in razlikoval med estetskimi in tehničnimi značilnostmi. Drugič, sprejel naj bi ugotovitev o pretirano visoki stopnji pozornosti seznanjenega uporabnika in naj bi zato pripisal prevelik pomen razlikam med nasprotujočima si modeloma. Tretjič, storil naj bi napake v zvezi z oceno svobode oblikovalca. Četrtič in zadnjič, ne bi naj upošteval nekaterih dokazov.
12 EUIPO in intervenientka izpodbijata trditve tožeče stranke.
13 Najprej je treba opozoriti, da je bil z Uredbo Sveta (ES) št. 1891/2006 z dne 18. decembra 2006 o spremembi uredb (ES) št. 6/2002 in (ES) št. 40/94 za uveljavitev pristopa Evropske skupnosti k Ženevskemu aktu Haaškega sporazuma o mednarodni registraciji modelov (UL 2006, L 386, str. 14), v Uredbo št. 6/2002 uveden Naslov XIa, ki vsebuje člene od 106a do 106f.
14 Na podlagi člena 106a Uredbe št. 6/2002 ima vsak vpis mednarodne registracije, v kateri je imenovana Evropska unija, v mednarodni register, ki ga vodi Mednarodni urad WIPO, enak učinek kakor vpis v register modelov Skupnosti EUIPO in vsaka objava mednarodne registracije, v kateri je imenovana Evropska unija, v biltenu Mednarodnega urada WIPO enak učinek kakor objava v biltenu o modelih Skupnosti.
15 Člen 106f Uredbe št. 6/2002 določa, da lahko EUIPO v skladu s postopkom iz naslovov VI in VII Uredbe št. 6/2002 učinke mednarodne registracije v Uniji razglasi za delno ali v celoti nične.
16 Člen 25(1)(b) Uredbe št. 6/2002 določa, da se model Skupnosti razglasi za ničen, če ne izpolnjuje zahtev iz členov od 4 do 9 te uredbe.
17 Na podlagi člena 4 Uredbe št. 6/2002 je videz izdelka varovan z modelom Skupnosti, če je nov in ima individualno naravo.
18 V skladu s členom 6(1)(b) Uredbe št. 6/2002 je individualno naravo v primeru registriranega modela Skupnosti treba oceniti glede na celotni vtis, ki ga naredi na seznanjenega uporabnika, ki se mora razlikovati od celotnega vtisa, ki ga naredi videz modela, ki je bil javnosti dostopen pred datumom vložitve prijave za registracijo, ali – če se zahteva prednostna pravica – pred datumom prednostne pravice. Člen 6(2) Uredbe št. 6/2002 določa, da se pri tej oceni upošteva stopnja svobode oblikovalca pri razvijanju modela.
19 Tako je individualna narava modela posledica celotnega vtisa nepodobnosti ali neobstoja „déjà vu“ pri seznanjenem uporabniku glede na vse prej obstoječe modele, pri čemer se ne upoštevajo razlike, ki – čeprav presegajo nepomembne podrobnosti – niso dovolj izstopajoče, da bi vplivale na ta celotni vtis, temveč razlike, ki so dovolj izstopajoče, da ustvarijo različne vtise glede celote (glej sodbo z dne 7. novembra 2013, Budziewska/UUNT – Puma (Mačka v skoku), T‑666/11, neobjavljena, EU:T:2013:584, točka 29 in navedena sodna praksa).
20 Pri presoji individualne narave modela glede na vse predhodne modele je treba upoštevati naravo proizvoda, za katerega se model uporablja ali v katerega je ta vključen, in zlasti industrijski sektor, v katerega spada, stopnjo svobode oblikovalca pri razvijanju videza izdelka, morebitno nasičenost stanja tehnike, zaradi katere je lahko seznanjeni uporabnik bolj občutljiv za razlike med primerjanimi modeli, in način, na katerega se zadevni proizvod uporablja, zlasti glede na to, kako se z njim običajno pri tem ravna (glej sodbo z dne 7. novembra 2013, Mačka v skoku, T‑666/11, neobjavljena, EU:T:2013:584, točka 31 in navedena sodna praksa).
21 Nazadnje je treba opozoriti, da je treba zakonitost odločb odborov za pritožbe presojati zgolj na podlagi Uredbe št. 6/2002, kot jo razlaga sodišče Unije, in ne na podlagi nacionalne sodne prakse, čeprav utemeljene z določbami, ki so podobne določbam te uredbe (glej sodbo z dne 4. julija 2017, Murphy/EUIPO – Nike Innovate (Elektronska urna zapestnica), T‑90/16, neobjavljena, EU:T:2017:464, točka 72 in navedena sodna praksa).
22 Na podlagi teh preudarkov je treba preizkusiti trditve tožeče stranke.
23 Pred analizo prvega dela, ki se nanaša na presojo celotnega vtisa nasprotujočih si modelov s stališča tega uporabnika, je treba odločiti o drugem delu edinega tožbenega razloga, ki se nanaša na stopnjo pozornosti seznanjenega uporabnika, nato pa preučiti tretji in četrti del edinega tožbenega razloga.
Drugi del edinega tožbenega razloga: stopnja pozornosti seznanjenega uporabnika
24 Po mnenju tožeče stranke je odbor za pritožbe določil pretirano visoko stopnjo pozornosti seznanjenega uporabnika in je zato pripisal prevelik pomen razlikam med nasprotujočima si modeloma.
25 Tožeča stranka najprej trdi, da seznanjeni uporabnik onkraj izkušenj, ki si jih je pridobil z uporabo izdelka, v katerega je vključen izpodbijani model, ni sposoben razlikovati med vidiki videza izdelka, ki jih narekuje njegova tehnična funkcija, in tistimi, ki so poljubni. Razlike med nasprotujočima si modeloma, ki jih navaja odbor za pritožbe, naj bi se nanašale na tehnične podrobnosti, ki jih oseba, ki ima nekaj znanja o sestavnih delih, ki jih običajno vsebujejo motorna vozila, ne more zaznati. To naj bi veljalo zlasti za odbijače, žaromete, smernike in vrata prtljažnika.
26 Tožeča stranka dalje trdi, da seznanjeni uporabnik pripisuje manjši pomen razlikam med modeli avtomobilov istega proizvajalca, ki si neposredno sledijo, kot razlikam med modeli vozil različnih proizvajalcev. Kar zadeva modele avtomobilov istega proizvajalca, naj bi bil seznanjeni uporabnik manj pozoren na obliko kot na tehnične novosti in razvoj na področju varnosti, učinkovitosti ter udobja pri vožnji. Poleg tega naj na eni strani kupčeva odločitev o nakupu vozila VW Caddy ne bi temeljila na primerjavi s prejšnjimi serijami, temveč na primerjavi z vozili drugih proizvajalcev. V podporo tej trditvi se tožeča stranka sklicuje na odločbo oddelka za izbris z dne 13. septembra 2016 v postopku za ugotovitev ničnosti z referenčno številko ICD 9742. Na drugi strani pa naj uspeh vozila VW Caddy ne bi temeljil na njegovem videzu, temveč na njegovi zanesljivosti.
27 Nazadnje se tožeča stranka sklicuje na članek v nemški avtomobilski reviji, v katerem je poudarjen neobstoj razlik med nasprotujočima si modeloma. Odboru za pritožbe očita, da ni upošteval njegove vsebine, pri čemer navaja, da ta članek vsebuje konkretne indice o zaznavanju seznanjenega uporabnika.
28 Spomniti je treba, da v skladu s sodno prakso lastnost „uporabnik“ pomeni, da zadevna oseba uporablja izdelek, v katerega je vključen model, v skladu z namenom tega izdelka. Oznaka „seznanjen“ med drugim nakazuje na to, da uporabnik, ne da bi bil snovalec ali tehnični strokovnjak, pozna različne modele, ki obstajajo v zadevnem sektorju, ima neko stopnjo znanja o sestavnih delih, ki jih ti modeli po navadi vsebujejo in je zaradi zanimanja za zadevne izdelke izkazal relativno visoko stopnjo pozornosti pri njihovi uporabi (glej sodbo z dne 20. oktobra 2011, PepsiCo/Grupo Promer Mon Graphic, C‑281/10 P, EU:C:2011:679, točka 59 in navedena sodna praksa, ter sodbo z dne 22. junija 2010, Shenzhen Taiden/UUNT – Bosch Security Systems (Komunikacijska naprava), T‑153/08, EU:T:2010:248, točki 46 in 47).
29 Pojem seznanjenega uporabnika je treba razumeti kot vmesni pojem med pojmom povprečnega potrošnika, ki se uporablja na področju znamk in za katerega se ne zahteva posebno znanje in ki praviloma ne izvaja neposredne primerjave med nasprotujočimi si znamkami, ter pojmom strokovnjaka s poglobljeno tehnično usposobljenostjo. Pojem seznanjenega uporabnika je tako mogoče razumeti, kot da opredeljuje uporabnika, ki ni le povprečno pozoren, temveč je posebej pazljiv, bodisi zaradi osebnih izkušenj bodisi zaradi obsežnega poznavanja zadevnega sektorja (sodba z dne 20. oktobra 2011, PepsiCo/Grupo Promer Mon Graphic, C‑281/10 P, EU:C:2011:679, točka 53).
30 Nazadnje, Sodišče je razsodilo, da sama narava seznanjenega uporabnika zahteva, da bo, kadar je mogoče, predhodni model in izpodbijani model primerjal neposredno (glej v tem smislu sodbo z dne 18. oktobra 2012, Neuman in Galdeano del Sel/Baena Grup, C‑101/11 P in C‑102/11 P, EU:C:2012:641, točka 54 in navedena sodna praksa).
31 V obravnavani zadevi je odbor za pritožbe v točkah 18 in 20 obrazložitve izpodbijane odločbe seznanjenega uporabnika opisal kot osebo, ki ne da bi bila snovalec ali tehnični strokovnjak, pozna različne modele, ki obstajajo v avtomobilskem sektorju, ima nekaj znanja o značilnostih, ki jih ti avtomobili običajno vsebujejo, in je zaradi zanimanja za zadevne izdelke izkazal relativno visoko stopnjo pozornosti pri njihovi uporabi. Seznanjeni uporabnik avtomobilov naj bi bila oseba, ki se zanima za ta vozila, jih vozi in uporablja ter na podlagi branja ustreznih revij ter obiskovanja avtomobilskih razstav in prodajalcev avtomobilov, pozna modele, ki so na voljo na trgu. Zavedal naj bi se, da proizvajalci redno posodabljajo modele, ki so uveljavljeni na trgu, tako na tehnični ravni kot glede videza. Prav tako naj bi vedel, da se s tem „ohranjanjem modelov“ sledi nekaterim modnim smernicam, ne da bi se pri tem popolnoma opustilo značilnosti videza zadevnega modela vozila. Odbor za pritožbe meni, da bo tako opisani seznanjeni uporabnik opazil vse razlike, ki so navedene v točkah od 40 do 42 v nadaljevanju.
32 Ugotoviti je treba, da s trditvami tožeče stranke ni mogoče izpodbijati zgoraj navedene presoje odbora za pritožbe v zvezi s stopnjo pozornosti seznanjenega uporabnika.
33 Najprej je treba zavrniti trditev tožeče stranke, da seznanjeni uporabnik ni sposoben zaznati razlik, ki jih je ugotovil odbor za pritožbe v zvezi z odbijači, žarometi, smerniki in vrati prtljažnika, ker naj bi se nanašale na tehnične podrobnosti. Prvič, odbor za pritožbe ni navedel razlik glede smernikov nasprotujočih si modelov. Drugič, iz izpodbijane odločbe izhaja, da se razlike, ki jih je ugotovil odbor za pritožbe glede odbijačev, žarometov in prtljažnih vrat, nanašajo na njihov videz, in ne na njihove tehnične podrobnosti. Zato jih je seznanjeni uporabnik sposoben zaznati. Dejstvo, da bi lahko sprememba nekaterih od teh avtomobilskih delov imela tudi tehnični učinek, v zvezi s tem ni pomembno.
34 Dalje, trditvi tožeče stranke, da seznanjeni uporabnik pripisuje manjši pomen razlikam med modeli vozil istega proizvajalca, ki si neposredno sledijo, kot razlikam med modeli avtomobilov različnih proizvajalcev, ni mogoče pritrditi. Tožeča stranka namreč ne navaja nobenega dejanskega ali pravnega elementa v podporo tej trditvi, s katero bi lahko omajala presojo odbora za pritožbe glede stopnje pozornosti seznanjenega uporabnika v okviru primerjave nasprotujočih si modelov. Del odločbe oddelka za izbris z dne 13. septembra 2016, ki ga je tožeča stranka navedla v podporo tej trditvi, v zvezi s tem ni pomemben, ker se ne nanaša na stopnjo pozornosti, ki jo seznanjeni uporabnik nameni zaporednim modelom istega proizvajalca, v primerjavi s pozornostjo, ki jo nameni modelom drugih proizvajalcev. Med drugim je ob upoštevanju sodne prakse, navedene v točkah 28 in 29 zgoraj, treba ugotoviti, da trditev tožeče stranke glede obrazložitve odločitev o nakupu in dejstvo, da po njenem mnenju uspeh vozila VW Caddy ne temelji na njegovem videzu, temveč na njegovi zanesljivosti, nista pomembna.
35 Nazadnje je treba zavrniti trditev, da bi odbor za pritožbe moral upoštevati stališče, izraženo v nemškem tisku s področja avtomobilizma. Ni mogoče izključiti, da se novinarski članki lahko upoštevajo, vendar odbor za pritožbe tega ni dolžan storiti, kadar meni, kot v obravnavani zadevi, da izraženo stališče ni upoštevno, saj ne odraža celotnega vtisa na seznanjenega uporabnika.
36 Iz tega sledi, da je drugi del edinega tožbenega razloga treba zavrniti kot neutemeljen.
Prvi del edinega tožbenega razloga: celotni vtis na seznanjenega uporabnika
37 Tožeča stranka trdi, da iz sodne prakse izhaja, da mora EUIPO pretehtati značilnosti nasprotujočih si modelov, če bi lahko različne značilnosti bolj ali manj vplivale na videz modelov. Tako bi, prvič, odbor za pritožbe moral analizirati skupne točke med nasprotujočima si modeloma. Taka analiza bi ga privedla do sklepa, da sta bila nasprotujoča si modela po osnovni obliki karoserije, silhuete, oblike in razporeditve oken, vetrobranskega stekla in pokrova, rešetk hladilnika in žarometov skoraj enaka. Drugič, moral bi razlikovati med estetskimi in tehničnimi značilnostmi, ker bi jim glede na primarno tehnično funkcijo žarometov ter razlik, ki se nanašajo izključno na barve odbijačev in rešetk hladilnika, seznanjeni uporabnik pripisal le manjši pomen pri celotnem videzu. Nasprotno, zgolj na podlagi naštevanja domnevnih razlik med nasprotujočima si modela, kot je to, ki ga je podal odbor za pritožbe v točkah 24 in naslednjih ter 33 in naslednjih izpodbijane odločbe, ta ne more presoditi, ali bo celotni vtis pri seznanjenem uporabniku drugačen.
38 Opozoriti je treba, da je odbor za pritožbe v točkah od 23 do 31 izpodbijane odločbe presojal individualno naravo izpodbijanega modela glede na predhodni model. Kot podlago za presojo je uporabil naslednje poglede nasprotujočih si modelov:
Izpodbijani model | Predhodni model |
|
2/5 
1/5 
3/5 
5/5 
4/5
|
39 Odbor za pritožbe je v točkah od 24 do 29 izpodbijane odločbe sklenil, da se nasprotujoča si modela očitno razlikujeta.
40 Prvič, odbor za pritožbe je na podlagi pogledov s strani ter s sprednje in zadnje strani skupaj ugotovil, da je pokrov motorja izpodbijanega modela krajši in da je celotni vtis, ki ga ustvarja vozilo, ta, da je vozilo širše in čokato, medtem ko se vozilo, ki ustreza predhodnemu modelu, zdi ožje in škatlaste oblike.
41 Drugič, odbor za pritožbe je na podlagi pogleda s sprednje strani ugotovil, da obstajajo razlike v obliki in razporeditvi žarometov ter prednjih odbijačev. V izpodbijanem modelu se ozka temna rešetka hladilnika enakomerno nadaljuje v žaromete, ki se dvigujejo navzven, in so tako podobni mačjim očem. Zgornji del sprednjega odbijača je enake barve kot vozilo, medtem ko je spodnji del temen, z dvema dodatnima majhnima okroglima žarnicama, ki ju v predhodnem modelu ni. Sprednji žarometi predhodnega modela so skoraj pravokotne oblike in so jasno ločeni od temne rešetke hladilnika, so enake višine, kar skupaj s prav tako temnim odbijačem tvori kompaktno enoto, ki je po barvi v kontrastu z ostalo karoserijo (pogled 1/5). Ker so žarometi rahlo nagnjeni, sprednji pogled izpodbijanega modela spominja na stiliziran mačji obraz, tega vtisa pa predhodni model ne daje. Dalje, na izpodbijanem modelu so bočna ogledala enake barve kot vozilo, zložljiva in v celoti izbočena, medtem ko so tista na predhodnem modelu ploska in temna ter so tako v kontrastu z barvo vozila.
42 Tretjič, odbor za pritožbe je na podlagi pogleda z zadnje strani ugotovil, da so prtljažna vrata izpodbijanega modela enodelna in da je odbijač enake barve kot vozilo. V predhodnem modelu so prtljažna vrata nad registrsko tablico in temni odbijač se vidno razlikuje od barve avtomobila. Ker je odbijač vizualno del karoserije, je videz izpodbijanega modela s sprednje strani celostno bolj „robusten“, kot je videz predhodnega modela. Stranski pogled izpodbijanega modela (pogleda 3.3 in 3.7) jasno kaže na obarvanje sprednjih in zadnjih odbijačev ter sprednjih žarometov. Nasprotno, pri stranskem pogledu predhodnega modela temna odbijača očitno izstopata glede na barvo avtomobila, sprednji žarometi pa so komaj vidni.
43 Odbor za pritožbe je sklenil, da bo seznanjeni uporabnik opazil vsako od razlik, navedenih v točkah od 40 do 42 zgoraj. Dajejo celotni vtis o vozilu, ki ustreza izpodbijanemu modelu, ki se razlikuje od vtisa, ki ga daje vozilo, ki ustreza predhodnemu modelu. Zlasti je ugotovil, da različna oblika in razporeditev prednjih žarometov dajeta vozilu drugačen videz, kar naj bi se odražalo na celotnem vtisu.
44 Ugotoviti je treba, da trditve tožeče stranke ne izpodbijajo presoje odbora za pritožbe iz točk od 24 do 31 izpodbijane odločbe, ki so povzete v točkah od 40 do 43 zgoraj.
45 Najprej je treba poudariti, da se v nasprotju s trditvami tožeče stranke odbor za pritožbe ni zadovoljil zgolj z naštetjem razlik med nasprotujočima si modeloma. Prvič, iz točke 24 izpodbijane odločbe izhaja, da je upošteval skladnost nasprotujočih si modelov s karoserijo škatlaste oblike ter s številom in razporeditvijo oken, vrat, žarometov, zadnjih luči in stranskih ogledal. Drugič, iz točk od 25 do 31 izpodbijane odločbe je razvidno, da je presojal celotni vtis, ki ga dajeta nasprotujoča si modela, tako da ju je analiziral glede na pogled s sprednje, stranske in zadnje strani ločeno in skupaj.
46 V podporo svoji trditvi, da bi moral odbor za pritožbe analizirati skupne točke med nasprotujočima si modeloma, se tožeča stranka sklicuje na dejstvo, da je v točki 73 sodbe z dne 22. junija 2010, Komunikacijska naprava (T‑153/08, EU:T:2010:248), Splošno sodišče ugotovilo, da stiliziran okras na izpodbijanem modelu v obravnavani zadevi ni mogel odtehtati ugotovljenih podobnosti in zato ni zadostoval, da bi se štelo, da je ta model imel individualno naravo. V zvezi s tem je treba opozoriti, da zadevna ugotovitev pomeni ugotovitev dejanskega stanja, ki velja za obravnavani primer, in ne pravne zahteve glede načina presoje individualne narave modela.
47 Nato je treba ugotoviti, da ustaljena sodna praksa Sodišča, navedena v točkah 19 in 20 zgoraj, za presojo, ali izpodbijani model ustvarja celotni vtis na seznanjenega uporabnika, ki se razlikuje od vtisa, ki ga ustvarja predhodni model, ne zahteva tehtanja značilnosti. V okoliščinah, ko kot v obravnavanem primeru presoja dovolj izrazitih razlik med nasprotujočima si modeloma dovolj jasno kaže, da izpodbijani model na seznanjenega uporabnika ustvari drugačen celotni vtis kot je tisti, ki ga je ustvaril predhodni model, od EUIPO ni mogoče zahtevati, da pretehta vsako od značilnosti nasprotujočih si modelov.
48 Nazadnje, trditve, da bi moral odbor za pritožbe razlikovati med estetskimi in tehničnimi značilnostmi, ni mogoče sprejeti. Prvič, ugotoviti je treba, da tožeča stranka ne navaja nobenega dejanskega ali pravnega elementa v podporo svoji trditvi, da seznanjeni uporabnik žarometom ter razlikam v barvi med odbijači in rešetkami radiatorjev zaradi njihove primarno tehnične funkcije pripisuje le manjši pomen pri celotnem videzu. Drugič, tudi če imajo te značilnosti tehnično funkcijo, niso zgolj funkcionalne in njihov videz se lahko spremeni, tako da lahko morebitne razlike v njihovi obliki in postavitvi vplivajo na celotni vtis izdelka, v katerega so bile vključene (glej v tem smislu sodbo z dne 4. julija 2017, Elektronska urna zapestnica, T‑90/16, neobjavljena, EU:T:2017:464, točka 61).
49 Iz tega sledi, da je treba prvi del edinega tožbenega razloga zavrniti kot neutemeljen.
Tretji del edinega tožbenega razloga: svoboda oblikovalca
50 Odbor za pritožbe je v točki 17 izpodbijane odločbe opisal svobodo oblikovalca osebnih vozil. Ugotovil je, da je ta svoboda omejena s tehnično funkcijo motornega vozila, ki se uporablja za prevoz ljudi in tovora. Poleg tega naj bi obstajale zakonske zahteve, zlasti na področju varnosti v cestnem prometu. Nasprotno, svoboda oblikovalca naj ne bi bila podvržena nobeni omejitvi glede zasnove tehničnih in pravnih značilnosti. Morebitna pričakovanja trga ali določene smernice pri oblikovanju naj ne bi pomenile omejitev, ki bi lahko vplivale na oblikovalčevo svobodo.
51 Tožeča stranka trdi, prvič, da so trditve, ki so bile podane v okviru prvih dveh delov edinega tožbenega razloga, še toliko bolj veljavne, ker ima oblikovalec precej svobode. Drugič, trdi, da se obstoj morebitnih omejitev, ki jih oblikovalcu postavlja trg, ne bi smel upoštevati pri presoji individualne narave izpodbijanega modela.
52 EUIPO odgovarja, da tožeča stranka ne navaja nobenega očitka in da zato ne more podati pripomb v zvezi s tem.
53 Opozoriti je treba, da mora biti v skladu s členom 21, prvi odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije, ki se v skladu s členom 53, prvi odstavek, navedenega statuta in členom 177(1)(d) Poslovnika Splošnega sodišča uporablja za postopek pred Splošnim sodiščem, v vsaki tožbi med drugim naveden kratek povzetek navedenih tožbenih razlogov. Ta navedba mora biti dovolj jasna in natančna, da toženi stranki omogoči pripravo obrambe in Splošnemu sodišču, da odloči o tožbi. Enako mora veljati za vsak zahtevek, ki ga morajo spremljati tožbeni razlogi in utemeljitve, ki omogočajo toženi stranki in sodniku, da presodita utemeljenost. Tako morajo bistveni dejanski in pravni elementi, na katerih tožba temelji, vsaj na kratko, vendar koherentno in razumljivo, izhajati iz besedila tožbe. Podobno se zahteva, če se v utemeljitev tožbenega razloga navaja očitek ali trditev (glej sodbo z dne 13. marca 2013, Biodes/UUNT – Manasul Internacional (FARMASUL), T‑553/10, neobjavljena, EU:T:2013:126, točka 22 in navedena sodna praksa).
54 Ugotoviti je treba, da tožeča stranka ne izpodbija ugotovitev odbora za pritožbe, da je svoboda oblikovalca omejena na eni strani s tehnično funkcijo motornega vozila, ki služi prevozu ljudi in tovora, in na drugi strani z obstojem zakonskih zahtev, zlasti na področju varnosti v cestnem prometu. Poleg tega EUIPO in tožeča stranka priznavata, da morebitna pričakovanja trga ali določene smernice pri oblikovanju ne pomenijo omejitev, ki bi lahko vplivale na oblikovalčevo svobodo (glej v tem smislu sodbo z dne 4. februarja 2014, Sachi Premium-Outdoor Furniture/UUNT – Gandia Blasco (Fotelj), T‑357/12, neobjavljena, EU:T:2014:55, točki 23 in 24 ter navedena sodna praksa).
55 Poleg tega je treba poudariti, da tožeča stranka ne navaja nobenega dejanskega ali pravnega elementa v podporo temu delu edinega tožbenega razloga. Ne pojasni, kakšno napako naj bi odbor za pritožbe storil pri presoji oblikovalčeve stopnje svobode.
56 Tretji del edinega tožbenega razloga je zato treba zavreči kot nedopusten.
Četrti del edinega tožbenega razloga: odbor za pritožbe bi moral upoštevati določene dokaze
57 Tožeča stranka trdi, da bi moral odbor za pritožbe upoštevati, prvič, sliko, naslovljeno „VW Caddy Life (2004-2010)“, predstavljeno v članku na spletni enciklopediji Wikipedija, in drugič, sliko iz ponudbe rabljenega vozila, priloženi njeni zahtevi za ugotovitev ničnosti. Upoštevanje teh slik naj bi bilo pomembno, ker ima vozilo, ki je na njih prikazano, odbijač enake barve kot preostali del vozila. Razlika v barvi odbijačev, ki je bila v izpodbijani odločbi večkrat poudarjena, naj bi torej bila brezpredmetna.
58 Tožeča stranka odboru za pritožbe prav tako očita, da ni upošteval članka na spletu, ker naj ne bi bil priložen. Po njenem mnenju je bil ta članek priložen k vlogi z dne 13. januarja 2017, poslani odboru za pritožbe.
59 Ugotoviti je treba, da je odbor za pritožbe v svoji analizi pravilno zavrnil sliko iz članka v spletni enciklopediji Wikipedija. Opozoriti je treba, da je treba za presojo dokazne vrednosti dokumenta preveriti verjetnost in resničnost podatkov, ki jih vsebuje. Upoštevati je treba zlasti izvor dokumenta, okoliščine njegove izdelave in njegovega naslovnika ter se vprašati, ali se glede na vsebino zdi razumen in zanesljiv (glej sodbo z dne 9. marca 2012, Coverpla/UUNT – Heinz-Glas (Steklenička), T‑450/08, neobjavljena, EU:T:2012:117, točka 26 in navedena sodna praksa). V obravnavani zadevi je treba glede na to, da je Wikipedija spletna enciklopedija, ki jo lahko kateri koli uporabnik kadar koli spremeni, ugotoviti, da ima navedena slika skrajno omejeno dokazno vrednost (glej v tem smislu sodbo z dne 10. februarja 2010, O2 (Germany)/UUNT(Homezone), T‑344/07, EU:T:2010:35, točka 46).
60 Glede očitka, da odbor za pritožbe ni upošteval slike iz ponudbe rabljenega avtomobila, je treba poudariti, da je za organe EUIPO bistvenega pomena, da imajo sliko predhodnega modela, ki mora omogočati, da se zajame videz izdelka, v katerega je vgrajen model, ter natančno in zanesljivo opredeli predhodni model, da bi se lahko v skladu s členi od 5 do 7 Uredbe št. 6/2002 lotili presoje novosti in individualne narave izpodbijanega modela ter primerjave med zadevnima modeloma, ki jo zajema ta presoja. Za presojo, ali izpodbijani model dejansko ni nov oziroma ali dejansko nima individualne narave, je namreč potreben točno določen in ugotovljen predhodni model (sodba z dne 21. septembra 2017, Easy Sanitary Solutions in EUIPO/Group Nivelles, C‑361/15 P in C‑405/15 P, EU:C:2017:720, točka 64).
61 Stranka, ki je vložila zahtevo za ugotovitev ničnosti, mora uradu EUIPO predložiti potrebne informacije, zlasti pa natančno in popolno opredelitev ter reprodukcijo modela, katerega predhodnost se zatrjuje, da dokaže, da izpodbijanega modela ni mogoče veljavno registrirati (sodba z dne 21. septembra 2017, Easy Sanitary Solutions in EUIPO/Group Nivelles, C‑361/15 P in C‑405/15 P, EU:C:2017:720, točka 65).
62 Vendar od EUIPO ni mogoče zahtevati, da zlasti v okviru presoje novosti izpodbijanega modela združi različne sestavne dele predhodnega modela, saj bi vložnik zahteve za ugotovitev ničnosti moral predložiti popoln prikaz tega predhodnega modela. Poleg tega bo vsaka morebitna kombinacija vključevala pomanjkljivosti, saj bo nujno zajemala približke (sodba z dne 21. septembra 2017, Easy Sanitary Solutions in EUIPO/Group Nivelles, C‑361/15 P in C‑405/15 P, EU:C:2017:720, točka 69). Enako velja za presojo individualne narave izpodbijanega modela. Da bi se namreč lahko štelo, da ima model individualno naravo, mora biti celotni vtis, ki ga ta model naredi na seznanjenega uporabnika, drugačen od celotnega vtisa, ki ga na takega uporabnika ne naredi kombinacija posamičnih značilnosti več predhodnih modelov, temveč en ali več predhodnih modelov, obravnavanih posamično (sodba z dne 19. junija 2014, Karen Millen Fashions, C‑345/13, EU:C:2014:2013, točka 35).
63 V obravnavanem primeru tožeča stranka od EUIPO pričakuje ne samo, da združi različne prikaze izdelka, v katerega je bil vključen predhodni model, ampak tudi, da nadomesti element, ki se pojavlja v večini prikazov, in sicer odbijač v barvi, ki se razlikuje od barve vozila, z elementom, ki se pojavi zgolj na enem prikazu, in sicer z odbijačem, ki je enake barve kot vozilo. Zato tožeča stranka EUIPO ni predložila natančne in popolne opredelitve in reprodukcije modela, v zvezi s katerim se v okviru tega tožbenega razloga zatrjuje obstoj predhodnega modela. Iz tega sledi, da odbor za pritožbe ni storil napake s tem, da ni upošteval dejstva, da ima izdelek, v katerega je bil vključen predhodni model iz ponudbe rabljenega avtomobila, odbijač, ki je enake barve kot vozilo.
64 Glede spletnega članka, ki naj ga odbor za pritožbe ne bi upošteval, je treba ugotoviti, da mu ga ni bilo treba upoštevati, saj ni bil upošteven, ker – kot je razvidno iz točke 34 izpodbijane odločbe – ni zagotovil informacij o celotnem vtisu na seznanjenega uporabnika. Poleg tega je bila ugotovitev, prav tako iz točke 34 izpodbijane odločbe, da zadevni članek v resnici ni bil priložen stališčem tožeče stranke, oblikovana zaradi celovitosti, tako da je očitek tožeče stranke, da bi jo odbor za pritožbe moral upoštevati, ker je bila priložena, brezpredmeten.
65 Iz vsega zgoraj navedenega izhaja, da je treba četrti del edinega tožbenega razloga in zato tožbo v celoti zavrniti, ne da bi bilo treba odločiti o dopustnosti drugega tožbenega predloga, naj Splošno sodišče razglasi ničnost izpodbijanega modela.
Stroški
66 V skladu s členom 134(1) Poslovnika se plačilo stroškov na predlog naloži neuspeli stranki. Ker tožeča stranka ni uspela, se ji v skladu s predlogi EUIPO in intervenientke naloži plačilo stroškov.
Iz teh razlogov je
SPLOŠNO SODIŠČE (osmi senat)
razsodilo:
1. Tožba se zavrne.
2. Rietze GmbH & Co. KG se naloži plačilo stroškov.
Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 6. junija 2019.
Podpisi