SODBA SODIŠČA (tretji senat)
z dne 13. junija 2019(*)
„Predhodno odločanje – Državljanstvo Unije – Členi 18, 21 in 165 PDEU – Pravilnik športne zveze – Udeležba amaterskega atleta na državnem prvenstvu države članice, ki ima državljanstvo druge države članice – Različna obravnava na podlagi državljanstva – Omejitev prostega gibanja“
V zadevi C‑22/18,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Amtsgericht Darmstadt (okrajno sodišče v Darmstadtu, Nemčija) z odločbo z dne 2. novembra 2017, ki je na Sodišče prispela 11. januarja 2018, v postopku
TopFit eV,
Daniele Biffi
proti
Deutscher Leichtathletikverband eV,
SODIŠČE (tretji senat),
v sestavi A. Prechal, predsednica senata, F. Biltgen, J. Malenovský, C. G. Fernlund (poročevalec), sodniki, in L. S. Rossi, sodnica,
generalni pravobranilec: E. Tanchev,
sodni tajnik: D. Dittert, vodja oddelka,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 13. decembra 2018,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
– za TopFit eV in D. Biffija G. Kornisch, Rechtsanwalt,
– za Deutscher Leichtathletikverband eV G. Engelbrecht, Rechtsanwalt,
– za špansko vlado S. Jiménez García, agent,
– za poljsko vlado B. Majczyna, agent,
– za Evropsko komisijo M. Kellerbauer in I. Rubene, agenta,
po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 7. marca 2019
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago členov 18, 21 in 165 PDEU.
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med TopFit eV in Danielejem Biffijem na eni strani ter Deutscher Leichtathletikverband eV. (nemška atletska zveza; v nadaljevanju: DLV) na drugi v zvezi s pogoji za udeležbo državljanov drugih držav članic na državnih amaterskih športnih prvenstvih v kategoriji veteranov.
Pravni okvir
Pravo Unije
3 Člen 165 PDEU iz naslova XII Pogodbe DEU, naslovljenega „Izobraževanje, poklicno usposabljanje, mladina in šport“, v odstavkih 1 in 2 določa:
„1. […]
Unija prispeva k spodbujanju evropske razsežnosti v športu ob upoštevanju njegove posebne narave, na prostovoljstvu temelječih struktur in njegove družbene in vzgojne vloge.
2. Cilji dejavnosti Unije so:
[…]
– razvijanje evropske razsežnosti v športu s spodbujanjem pravičnosti in odprtosti pri športnih tekmovanjih in sodelovanja med organi, odgovornimi za šport, ter z varovanjem telesne in moralne integritete športnikov, zlasti najmlajših.“
Pravilnik DLV
4 Člen 5.2.1 Deutsche Leichtathletikordnung (nemški atletski pravilnik, v nadaljevanju: atletski pravilnik) v zvezi s pravico udeležbe na nemških prvenstvih v različici z dne 17. junija 2016 določa:
„Vsi atleti, ki imajo nemško državljanstvo in veljavno pravico nastopati za nemško društvo ali atletsko skupnost, so načeloma upravičeni tekmovati na vseh prvenstvih.“
5 Ta pravilnik je prej vseboval člen 5.2.2, v skladu s katerim so bili državljani Unije upravičeni tekmovati na nemških prvenstvih, če so imeli pravico nastopati za nemško društvo ali atletsko skupnost in če je ta pravica obstajala že najmanj eno leto. Ta člen je bil razveljavljen 17. junija 2016 in ni bil nadomeščen.
Spor o glavni stvari in vprašanja za predhodno odločanje
6 D. Biffi je italijanski državljan, ki je rojen leta 1972 in ki živi v Nemčiji od leta 2003. Kot amater tekmuje v teku na 60, 100, 200 in 400 metrov v kategoriji veteranov (starejši od 35 let). D. Biffi je član TopFit, športnega kluba s sedežem v Berlinu (Nemčija), in član Berliner Leichtathletik‑Verband (berlinska atletska zveza, Nemčija), ki je sama članica DLV.
7 DLV združuje vse atletske zveze, ki obstajajo na ravni zveznih dežel. Organizira državna atletska prvenstva za tri kategorije atletov, in sicer za mlajše od 20 let, mlade vrhunske atlete in veterane.
8 D. Biffi, ki ni več vključen v italijansko atletsko zvezo, je od leta 2012 v Nemčiji nastopal na državnih prvenstvih za veterane.
9 Do 17. junija 2016 je člen 5.2.2 atletskega pravilnika določal, da je udeležba na nemških prvenstvih odprta za državljane Unije, ki nimajo nemškega državljanstva, če imajo pravico nastopati za nemško društvo ali atletsko skupnost in če ta pravica obstaja že najmanj eno leto.
10 Tega dne je DLV spremenila ta pravilnik in to določbo razveljavila. V členu 5.2 tega pravilnika so sedaj omenjeni le še nemški državljani, tako da imajo v skladu s smernicami DLV pri izbiri za udeležbo na državnih prvenstvih prednost atleti z nemškim državljanstvom.
11 Predložitveno sodišče navaja, da je DLV to spremembo utemeljila s trditvijo, da bi moral biti prvak Nemčije le atlet z nemškim državljanstvom, ki se lahko prvenstev udeleži pod okrajšavo „GER“, ki napotuje na besedo „Germany“, to je na Nemčijo. Za veterane naj ne bi bilo mogoče vzpostaviti odstopanj glede na pravila, ki se uporabljajo za druge kategorije športnikov, in sicer za mlajše od 20 let in kategorijo vrhunskih športnikov.
12 DLV v pisnem stališču pravilnik pojasnjuje s tem, da se lahko tujcem, ki imajo pravico nastopati za klub ali atletsko skupnost na ozemlju DLV ali za drugo nacionalno zvezo, v utemeljenih primerih odobri pravica do udeležbe zunaj konkurence, če za to pridobijo dovoljenje pred zaključkom prijav na zadevno športno prireditev. V tem primeru lahko nastopajo le v prvem krogu tekmovanja teka oziroma v prvih treh poskusih tehničnega tekmovanja.
13 TopFit je D. Biffija prijavil na nemško dvoransko prvenstvo za veterane v disciplinah 60, 200 in 400 metrov, ki je potekalo v Erfurtu 4. in 5. marca 2017. Vendar je DLV to prijavo zavrnila, tako da je bil D. Biffi popolnoma izključen s tega prvenstva, čeprav je izpolnjeval vse pogoje za udeležbo na njem, razen pogoja državljanstva. TopFit in D. Biffi sta pred pravno komisijo zveze neuspešno vložila pritožbo zoper odločbo o zavrnitvi.
14 DLV je med 30. junijem in 2. julijem 2017 v Zittauu organizirala še eno nemško prvenstvo za veterane, za katero je D. Biffi s svojimi dosežki izpolnil minimalne zahteve za udeležbo na teku na 100, 200 in 400 metrov. Ker pa je imel D. Biffi pravico do udeležbe na teh prvenstvih le „zunaj konkurence“ ali „brez točk“, je skupaj s TopFit pred predložitvenim sodiščem vložil predlog za izdajo začasne odredbe, da bi si zagotovil polno udeležbo na tem prvenstvu. Ta predlog je bil zavrnjen.
15 D. Biffiju je bila dovoljena udeležba na teh tekih, vendar le delno, torej le zunaj konkurence, tako v časovno merjenih tekih kot v tekih, ki vključujejo finalni tek, kot je tek na 100 metrov, v okviru katerega je lahko sodeloval le v kvalifikacijskih tekih brez dostopa do finala.
16 Zato sta D. Biffi in TopFit pred predložitvenim sodiščem vložila tožbo, da se mu dovoli udeležba na prihodnjih nemških prvenstvih za veterane in osvojitev točk. Trdita, da izpolnjuje vse pogoje, ki jih zahteva DLV, zlasti glede dosežkov, razen tistega, ki se nanaša na imetništvo nemškega državljanstva.
17 Predložitveno sodišče se sprašuje, ali tak pogoj državljanstva pomeni nedopustno diskriminacijo, ki je v nasprotju s pravili Pogodbe.
18 Navaja, da atletski pravilnik po mnenju DLV ni v nasprotju z določbami Pogodbe, ker naj zadevna športna dejavnost ne bi bila gospodarska dejavnost in naj zato ne bi spadala na področje uporabe prava Unije.
19 Čeprav je to sodišče poudarilo, da je D. Biffi športnik veteran, ki kljub uspešnim dosežkom ostaja amaterski športnik in ne opravlja nobene gospodarske dejavnosti, kadar sodeluje na prvenstvih, se sprašuje, ali je uporaba prava Unije na področju športa vedno odvisna od izvajanja takšne dejavnosti. V zvezi s tem navaja, da se pravo Unije v členu 165 PDEU sedaj izrecno sklicuje na šport in da pravica državljanov Unije, da brez diskriminacije prebivajo v drugi državi članici, kot izhaja iz členov 18, 20 in 21 PDEU, ni odvisna od izvajanja gospodarske dejavnosti.
20 Navedeno sodišče, ki je v zvezi s tem izkazalo dvom, meni, da bi morala biti udeležba državljanov drugih držav članic na športnih prvenstvih neke države članice načeloma dovoljena. Izjeme bi lahko med drugim veljale, če bi šlo za podelitev državnega naslova in prvenstev, vendar morajo biti omejitve sorazmerne in ne smejo presegati tistega, kar je absolutno nujno za zagotavljanje športnega tekmovanja.
21 V teh okoliščinah je Amtsgericht Darmstadt (okrajno sodišče v Darmstadtu, Nemčija) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:
„1. Ali je treba člene 18, 21 in 165 PDEU razlagati tako, da določba v atletskem pravilniku zveze države članice, ki kot pogoj za udeležbo na nacionalnih prvenstvih določa državljanstvo te države članice, pomeni diskriminacijo, ki je prepovedana?
2. Ali je treba člene 18, 21 in 165 PDEU razlagati tako, da so amaterski športniki, ki nimajo državljanstva države članice, nedopustno diskriminirani, če jim [športna] zveza države članice sicer omogoča nastop na nacionalnih prvenstvih, vendar lahko tekmujejo samo ‚zunaj konkurence‘ ali ‚brez točk‘, brez pravice do udeležbe na finalnih tekih in finalnih tekmah?
3. Ali je treba člene 18, 21 in 165 PDEU razlagati tako, da so amaterski športniki, ki nimajo državljanstva države članice, nedopustno diskriminirani, če jih [športna] zveza države članice izključuje iz podelitve državnih naslovov oziroma iz uvrstitve?“
Predlog za ponovno odprtje ustnega postopka
22 Po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca je DLV z dopisom z dne 20. marca 2019 predlagala ponovno odprtje ustnega dela, ker sklepni predlogi pretežno temeljijo na členu 49 PDEU, medtem ko se zastavljena vprašanja nanašajo samo na člene 18, 21 in 165 PDEU, in ker stranke niso imele možnosti, da bi se izjavile glede morebitnega vpliva člena 49 PDEU na izid spora o glavni stvari.
23 Člen 83 Poslovnika Sodišča v zvezi s tem Sodišču omogoča, da po opredelitvi generalnega pravobranilca kadar koli odredi ponovno odprtje ustnega dela postopka, zlasti če meni, da zadeva ni dovolj razjasnjena, ali če je treba v zadevi odločiti na podlagi trditve, o kateri stranke niso razpravljale.
24 Sodišče v obravnavani zadevi meni, da ima vse elemente, ki so potrebni za to, da odgovori na vprašanja, ki so mu postavljena, in da se o zadevi ne bi smelo odločati na podlagi trditve v zvezi s členom 49 PDEU, o kateri naj stranke ne bi razpravljale.
25 Zato ni treba odrediti ponovnega odprtja ustnega dela postopka.
Vprašanja za predhodno odločanje
26 Z vprašanji, ki jih je treba obravnavati skupaj, predložitveno sodišče v bistvu sprašuje, ali je treba člene 18, 21 in 165 PDEU razlagati tako, da nasprotujejo ureditvi državne športne zveze, kot je ta v postopku v glavni stvari, v skladu s katero državljan Unije, ki je državljan druge države članice in že mnogo let prebiva na ozemlju države članice, v kateri ima ta zveza sedež in v kateri se s tekom ukvarja kot amater v kategoriji veteranov, ne sme udeležiti državnih prvenstev v teh disciplinah kot državljani te države članice, tako da lahko, čeprav izpolnjuje vse pogoje, razen pogoja glede državljanstva, na teh prvenstvih sodeluje le „zunaj konkurence“ ali „brez točk“, brez dostopa do finalnega teka in brez možnosti pridobitve naslova državnega prvaka, in da mu morda celo ni dopuščena udeležba na teh prvenstvih.
27 V zvezi s tem je treba poudariti, da je državljan Unije, kot je D. Biffi, italijanski državljan, ki se je preselil v Nemčijo, kjer živi že 15 let, uresničeval svojo pravico do prostega gibanja v smislu člena 21 PDEU.
28 V skladu z ustaljeno sodno prakso je status državljana Unije zasnovan kot temeljni status državljanov držav članic, kar tistim, ki so v enakem položaju, omogoča, da so pravno enako obravnavani, neodvisno od državljanstva in brez poseganja v izjeme, ki so izrecno določene v zvezi s tem (sodba z dne 20. septembra 2001, Grzelczyk, C‑184/99, EU:C:2001:458, točka 31).
29 Kot je Sodišče že razsodilo, položaj državljana Unije, ki je uresničeval svojo pravico do prostega gibanja, spada na področje uporabe člena 18 PDEU, ki določa načelo prepovedi diskriminacije na podlagi državljanstva (sodba z dne 13. novembra 2018, Raugevicius, C‑247/17, EU:C:2018:898, točka 27).
30 Ta člen velja za državljana Unije, ki – tako kot D. Biffi – prebiva v državi članici, ki ni država njegovega državljanstva, v kateri se namerava kot amater udeležiti športnih tekmovanj.
31 Poleg tega je Sodišče že razsodilo, da pravo Unije zagotavlja vsakemu državljanu države članice tako svobodo potovanja v drugo državo članico za opravljanje plačane ali neplačane dejavnosti kot tudi prebivanje v tej državi po opravljanju take dejavnosti in da dostop do prostočasnih aktivnosti, ki so na voljo v tej državi, pomeni posledico svobode gibanja (sodba z dne 7. marca 1996, Komisija/Francija, C‑334/94, EU:C:1996:90, točka 21).
32 Sodišče je dalje odločilo, da se želi s pravicami, ki jih ima državljan Unije na podlagi člena 21(1) PDEU, med drugim olajšati postopna vključitev zadevnega državljana Unije v družbo države članice gostiteljice (glej v tem smislu sodbo z dne 14. novembra 2017, Lounes, C‑165/16, EU:C:2017:862, točka 56).
33 Poleg tega člen 165 PDEU odraža precejšni socialni pomen športa v Uniji, zlasti amaterskega športa, ki je bil poudarjen v deklaraciji št. 29 o športu, priloženi k Sklepni listini Konference, ki je sprejela besedilo Amsterdamske pogodbe (glej v tem smislu sodbi z dne 15. decembra 1995, Bosman, C‑415/93, EU:C:1995:463, točka 106, in z dne 13. aprila 2000, Lehtonen in Castors Braine, C‑176/96, EU:C:2000:201, točka 33), in vlogo športa kot dejavnika vključevanja v družbo države članice gostiteljice.
34 Na podlagi povezane razlage člena 21(1) PDEU in člena 165 PDEU torej izhaja, da ukvarjanje z amaterskim športom, zlasti v športnem klubu, državljanu Unije, ki prebiva v državi članici, ki ni država njegovega državljanstva, omogoča ustvariti povezave z družbo države, v katero se je preselil in v kateri prebiva, ali jih utrditi. To velja tudi za udeležbo na športnih tekmovanjih na vseh ravneh.
35 Iz tega izhaja, da se državljan Unije – kot je D. Biffi – lahko legitimno sklicuje na člena 18 in 21 PDEU v okviru svojega ukvarjanja z amaterskim športom na tekmovanjih v družbi države članice gostiteljice.
36 Zastavlja pa se vprašanje, ali za pravila nacionalnih športnih zvez veljajo pravila Pogodbe na enak način kot pravila državnega izvora.
37 V zvezi s tem je treba spomniti, da v skladu z ustaljeno sodno prakso spoštovanje temeljnih svoboščin in prepoved diskriminacije na podlagi državljanstva, določenih v Pogodbi DEU, veljata nujno tudi pri nejavnih predpisih, katerih namen je kolektivno urejati plačano delo in opravljanje storitev (glej med drugim sodbe z dne 12. decembra 1974, Walrave in Koch, 36/74, EU:C:1974:140, točka 17; z dne 15. decembra 1995, Bosman, C‑415/93, EU:C:1995:463, točka 82; z dne 18. decembra 2007, Laval un Partneri, C‑341/05, EU:C:2007:809, točka 98, in z dne 16. marca 2010, Olympique Lyonnais, C‑325/08, EU:C:2010:143, točka 30).
38 Sodišče je tako odločilo, da bi bila odprava ovir za prosto gibanje oseb in svobodo opravljanja storitev med državami članicami – ki je temeljni cilj Evropske skupnosti iz člena 3(c) Pogodbe EGS (razveljavljen z Lizbonsko pogodbo), ki je bil v bistvu nadomeščen s členi od 3 do 6 PDEU – namreč ogrožena, če bi odpravo državnih omejitev lahko izničile ovire, ki bi bile posledica izvajanja pravne neodvisnosti združenj ali organov, za katere se javno pravo ne uporablja (glej v tem smislu sodbo z dne 12. decembra 1974, Walrave in Koch, 36/74, EU:C:1974:140, točka 18).
39 Načelo iz te sodne prakse Sodišča velja tudi takrat, kadar skupina ali organizacija izvaja določeno pravico nad posamezniki in jim lahko naloži pogoje, ki ovirajo izvajanje temeljnih svoboščin, zagotovljenih s Pogodbo (glej v tem smislu sodbo z dne 3. oktobra 2000, Ferlini, C‑411/98, EU:C:2000:530, točka 50).
40 Iz tega izhaja, da za pravila nacionalne športne zveze, kot so ta iz postopka v glavni stvari, ki urejajo dostop državljanov Unije do športnih tekmovanj, veljajo pravila iz Pogodbe, med drugim iz členov 18 in 21 PDEU.
41 Zato je treba preučiti, ali so taka pravila v skladu s tema členoma.
42 Predložitveno sodišče v zvezi s tem navaja, da je bil po spremembi atletskega pravilnika, ki jo je DLV sprejela 17. junija 2016, državljan Unije, kot je D. Biffi, obravnavan drugače kot domači državljan.
43 Po mnenju tega sodišča se lahko takemu državljanu, čeprav izpolnjuje pogoje glede zahtevanih športnih dosežkov in če ima že vsaj eno leto pravico sodelovati na športnih prireditvah za klub, ki je vključen v nacionalno atletsko zvezo, zaradi njegovega državljanstva zavrne udeležba na državnem amaterskem prvenstvu v teku na kratkih razdaljah v kategoriji veteranov ali se mu dovoli le delna udeležba na njem.
44 Navesti je treba, da lahko taka različna obravnava povzroči omejitev svobode gibanja tega državljana Unije (glej v tem smislu sodbo z dne 13. novembra 2018, Raugevicius, C‑247/17, EU:C:2018:898, točka 28).
45 V obravnavanem primeru iz predložitvene odločbe izhaja, da amaterski športnik, kot je D. Biffi, nima dostopa do državnih prvenstev v kategoriji veteranov, ki jih organizira DLV, ob enakih pogojih kot nemški državljani, čeprav so ta prvenstva med najpomembnejšimi tekmovanji na državni ravni. Če se mu dovoli udeležba na teh prvenstvih, lahko sodeluje le v kvalifikacijskih tekmah brez točkovanja, torej brez dostopa do finalnega teka na kvalifikacijskih tekmah, ali na časovno merjenih tekmah, vendar zunaj konkurence.
46 Ureditev, kot je ta iz postopka v glavni stvari, lahko pripelje tudi do tega, kot v pisnem stališču navajata TopFit in D. Biffi, da so atleti, ki so državljani države članice, ki ni Zvezna republika Nemčija, deležni manjše podpore športnih klubov, v katere so včlanjeni, kot državni atleti, saj bodo ti klubi imeli manjši interes za vlaganje v atleta, ki se ne sme udeležiti državnih prvenstev. V tem primeru se lahko atleti, ki so državljani drugih držav članic, kot je D. Biffi, slabše vključijo v svoj športni klub, v katerega so včlanjeni, in posledično v družbo države članice, v kateri prebivajo.
47 Ugotoviti je treba, da lahko taki učinki državljanom Unije zmanjšajo privlačnost ukvarjanja z amaterskim športom in zato omejujejo njihovo svobodo gibanja v smislu člena 21 PDEU.
48 Omejitev svobode gibanja državljanov Unije pa je lahko upravičena, le če temelji na objektivnih preudarkih in če je sorazmerna s ciljem, ki mu legitimno sledi zadevna ureditev (glej v tem smislu sodbo z dne 13. novembra 2018, Raugevicius, C‑247/17, EU:C:2018:898, točka 31).
49 V zvezi s tem je treba opozoriti, da je Sodišče na področju športa večkrat razsodilo, da določbe prava Unije o svobodnem gibanju oseb in opravljanju storitev ne nasprotujejo pravilom ali praksam, utemeljenim z razlogi, ki se nanašajo na posebno naravo ali okvir nekaterih športnih prireditev, kot so tekme med nacionalnimi moštvi različnih držav. Vendar pa ta omejitev področja uporabe zadevnih odločb ne sme preseči svojega lastnega cilja in se nanjo ni mogoče sklicevati, da bi se s področja uporabe Pogodbe izključila vsakršna športna dejavnost (glej v tem smislu sodbo z dne 15. decembra 1995, Bosman, C‑415/93, EU:C:1995:463, točki 76 in 127).
50 Ker na prvi pogled podelitev naslova državnega prvaka v neki športni disciplini ne zajema vseh tekmovanj, ki v tej disciplini potekajo na državni ravni, ima ta podelitev omejen učinek na izvajanje zadevne športne discipline. Poleg tega, kot je bilo razsojeno glede sestave nacionalnih moštev, se zdi legitimno, da se naslov državnega prvaka v neki športni disciplini pridrži domačemu državljanu, saj je ta državni element mogoče šteti za značilnost naslova državnega prvaka. Vendar je pomembno, da so omejitve, ki izhajajo iz uresničevanja navedenega cilja, v skladu z načelom sorazmernosti.
51 DLV v obravnavani zadevi na splošno meni, da je kot športna zveza samostojna pri določanju svojih pravil in da javnost pričakuje, da bo državni prvak državljan te države. Ta zveza poleg tega daje dve natančni pojasnili v utemeljitev svoje ureditve. Prvič, naziv državnega prvaka in drugega ter tretjega najboljšega državnega športnika naj bi služil za izbiro športnikov, ki bodo zastopali svojo državo na mednarodnih prvenstvih, kot so evropska prvenstva, v tem primeru pod okrajšavo „GER“, ki napotuje na besedo „Germany“, to je Nemčijo. Drugič, DLV navaja, da ni mogoče razlikovati med starostnimi kategorijami in določiti odstopanja za veterane glede na športnike, mlajše od 20 let, in kategorijo vrhunskih športnikov.
52 Najprej je treba glede trditve, da lahko športne zveze svobodno določajo svoja pravila, opozoriti, kot je že bilo navedeno v točki 40 te sodbe, da avtonomija, ki jo imajo ta zasebna združenja za sprejetje športnih pravil, ne sme omejevati izvrševanja pravic, ki jih posameznikom daje Pogodba (glej v tem smislu sodbo z dne 15. decembra 1995, Bosman, C‑415/93, EU:C:1995:463, točka 81).
53 Poudariti je treba, da dejstvo, da je pravilo povsem športno, ne pomeni, da je izključeno s področja uporabe Pogodbe (glej v tem smislu sodbo z dne 18. julija 2006, Meca‑Medina in Majcen/Komisija, C‑519/04 P, EU:C:2006:492, točka 33).
54 Tako trditev, da javnost pričakuje, da bo državni prvak državljan te države, ne upravičuje nikakršne omejitve glede udeležbe nedržavljanov na državnih prvenstvih.
55 Zato je treba preučiti še posebne utemeljitve, na katere se sklicuje DLV.
56 Kar zadeva prvo od teh utemeljitev, in sicer določitev državnega prvaka, ki bo zastopal svojo državo na mednarodnih prvenstvih, je iz obravnave pred Sodiščem razvidno, da DLV ne izbere sama udeležencev na mednarodnih prvenstvih za veterane, ampak lahko atleti, ki so včlanjeni v klub, ki je del DLV, in ki izpolnjujejo pogoje glede dosežkov, ne glede na svoje državljanstvo sodelujejo na teh prvenstvih in se nanje sami prijavijo. Tako lahko državljan države članice, ki ni Zvezna republika Nemčija, tekmuje za Nemčijo in postane evropski veteranski prvak v teku. DLV, kot navaja, izbere najboljše državne atlete za udeležbo na mednarodnih prvenstvih samo v kategoriji vrhunskih športnikov.
57 Glede druge utemeljitve, na katero se sklicuje DLV, in sicer potrebo po sprejetju enakih pravil za vse starostne kategorije, iz prejšnje točke izhaja, da ni podprta z izjavami DLV o mehanizmu izbire atletov na mednarodni ravni, kar kaže na to, da se nanaša le na kategorijo vrhunskih športnikov.
58 Zato se zdi, da nobena od dveh utemeljitev, ki ju je podala DLV, ne temelji na objektivnih preudarkih.
59 Predložitveno sodišče mora preveriti, ali obstajajo druge utemeljitve pravil o delni nedopustitvi udeležbe nedržavljanov na državnih prvenstvih.
60 V zvezi s tem je treba še opozoriti, da morajo zadevni subjekti, kot so organizatorji prvenstev ali športne zveze, sicer določiti ustrezna pravila, da zagotovijo nemoten potek tekmovanj (sodba z dne 11. aprila 2000, Deliège, C 51/96 in C 191/97, EU:C:2000:199, točka 67), vendar ta pravila ne smejo presegati tega, kar je nujno za uresničitev zasledovanega cilja (sodba z dne 13. aprila 2000, Lehtonen in Castors Braine, C‑176/96, EU:C:2000:201, točka 56).
61 Glede trditve, da gre za individualen šport s postopnim izločanjem, v obravnavanem primeru za tek na kratke razdalje, ki se teče na osmih stezah, je treba ugotoviti, da prisotnost enega ali več nedržavljanov v finalni tekmi lahko preprečuje, da bi na prvenstvu zmagal državljan, in ovira imenovanje najboljših domačih državljanov.
62 Vendar tudi v okviru takšnih športov, nedopustitev udeležbe nedržavljanov na finalni tekmi ne sme presegati tega, kar je nujno za uresničitev zasledovanega cilja. V zvezi s tem je treba upoštevati dejstvo, da v zadevni državi članici iz obravnavane zadeve ta izključitev za kategorijo veteranov več let ni obstajala.
63 Nacionalno sodišče, ki mora preučiti obstoj morebitnih drugih utemeljitev, mora ta preizkus opraviti ob upoštevanju cilja, ki izhaja iz povezane razlage člena 21(1) PDEU in člena 165 PDEU o nadaljnjem odprtju tekmovanj in pomenu vključevanja rezidentov, zlasti tistih, ki kot D. Biffi v obravnavani zadevi, v državi članici gostiteljici prebivajo že dlje časa.
64 Dalje, glede popolne nedopustitve udeležbe na državnih prvenstvih DLV meni, da v tej zadevi do tega ni prišlo, saj bi lahko D. Biffi še vedno sodeloval na teh prvenstvih. Vendar iz predložitvene odločbe izhaja, da D. Biffiju ni bila dovoljena udeležba na državnem prvenstvu leta 2017. Poleg tega naj bi v skladu s pojasnili o regulativnem okviru, ki jih je DLV predložila v pisnem stališču, takšna izključitev ostala možna, ker je udeležba nedržavljanov, ki so člani kluba, vključenega v DLV, pogojena z dovoljenjem.
65 V zvezi s tem je treba opozoriti, da mora biti tak sistem predhodnega dovoljenja upravičen glede na člena 18 PDEU in 21 PDEU in mora vsekakor temeljiti na objektivnih, nediskriminatornih in vnaprej znanih merilih, ki določajo meje izvajanja diskrecijske pravice DLV, da se ta ne bi uporabljala arbitrarno (glej v tem smislu zlasti sodbo z dne 20. februarja 2001, Analir in drugi, C‑205/99, EU:C:2001:107, točka 38).
66 Prav tako je treba opozoriti, da obstaja mehanizem, ki ureja udeležbo tujega atleta na državnem prvenstvu, vsaj v kvalifikacijskih tekmah in/ali zunaj konkurence, zato popolna nedopustitev udeležbe takemu atletu na teh prvenstvih iz razloga njegovega državljanstva vsekakor ni sorazmerna.
67 Zato je treba na postavljena vprašanja odgovoriti, da je treba člene 18, 21 in 165 PDEU razlagati tako, da nasprotujejo pravilniku nacionalne športne zveze, kot je ta iz postopka v glavni stvari, v skladu s katerim se državljan Unije, ki je državljan druge države članice in ki že mnogo let prebiva na ozemlju države članice, v kateri ima ta zveza sedež, in kjer se v kategoriji veteranov amatersko ukvarja s tekom, ne sme udeležiti državnih prvenstev v teh disciplinah tako kot državljani ali se jih sme udeležiti le „zunaj konkurence“ ali „brez točk“, brez dostopa do finalnega teka in brez možnosti pridobitve naslova državnega prvaka, razen če je ta pravilnik utemeljen z objektivnimi preudarki in sorazmeren z legitimno zasledovanim ciljem, kar mora preveriti predložitveno sodišče.
Stroški
68 Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.
Iz teh razlogov je Sodišče (tretji senat) razsodilo:
Člene 18, 21 in 165 PDEU je treba razlagati tako, da nasprotujejo pravilniku nacionalne športne zveze, kot je ta iz postopka v glavni stvari, v skladu s katerim se državljan Evropske unije, ki je državljan druge države članice in ki že mnogo let prebiva na ozemlju države članice, v kateri ima ta zveza sedež, in kjer se v kategoriji veteranov amatersko ukvarja s tekom, ne sme udeležiti državnih prvenstev v teh disciplinah tako kot državljani ali se jih sme udeležiti le „zunaj konkurence“ ali „brez točk“, brez dostopa do finalnega teka in brez možnosti pridobitve naslova državnega prvaka, razen če je ta pravilnik utemeljen z objektivnimi preudarki in sorazmeren z legitimno zasledovanim ciljem, kar mora preveriti predložitveno sodišče.
Podpisi